Jedro

Tožbo je vložil upravitelj v imenu tožeče stranke, kot dolžnika v postopku osebnega stečaja. Po trditvah upravitelja je namreč tožeča stranka na svojo partnerico prenesla premoženje v vrednosti približno 20.000,00 EUR. Upravitelj ni smel opozoriti tožeče stranke, da je zoper partnerico vložil tožbo in da v ta namen potrebuje zahtevane podatke. S tem bi namreč dal dolžniku ali njegovi partnerici dovolj manevrskega prostora in časa, da premoženje odsvoji naprej ali ga na kak drug način prikrije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke z dne 20.9.2016 za podaljšanje roka, določenega s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XI Pg 1906/2016 z dne 8.9.2016 ugodi, v II. točki izreka pa se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za podaljšanje roka, dodeljenega s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. XI Pg 1906/2016 z dne 8. 9. 2016 zavrnilo (I. točka izreka). Predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek in podredni predlog, da sodišče tožeči stranki plačilo te sodne takse odloži oziroma ji omogoči obročno plačilo, je zavrglo (II. točka izreka). V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom tožeče stranke za podaljšanje roka obrazložilo, da tožeča stranka ni dokazala opravičenega razloga za podaljšanje, ki se je nanašal na to, da je moral stečajni upravitelj delodajalca tožeče stranke zaprositi za posredovanje podatkov o višini plač in drugih prejemkov, ki jih do izteka roka ni prejel. Opravičenega razloga za podaljšanje roka namreč tožeča stranka ni dokazala, niti ni podala soglasja, da podatke preveri sodišče iz uradnih evidenc. Posledično je sodišče sklenilo, da je sodno določen rok iztekel 21. 9. 2016, tožeča stranka pa ni dopolnila predloga za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse v navedenem roku. Zato je hkrati z zavrnitvijo predloga tožeče stranke za podaljšanje roka predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrglo (drugi odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP in četrti odstavek 108. člena ZPP.

2. Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki podaljša rok, dodeljen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2016. V bistvenih pritožbenih razlogih je tožeča stranka uveljavljala, da je pravočasno v okviru 8-dnevnega roka z dopisom 20. 9. 2016 sodišče obvestila o dejanskih okoliščinah nemožnosti predložitve podatkov tožeče stranke o višini plače, nadomestila ali drugega prejemka iz delovnega razmerja ter zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev vloge. Še pred prejemom izpodbijanega sklepa, je sodišču z dopisom z dne 3. 10. 2016 posredovala vse zahtevane podatke. Upravitelj ni mogel vedeti, da sodišče njegovemu predlogu za podaljšanje roka za pridobitev zahtevanih podatkov ne bo ugodilo. Šlo je namreč za sodni podaljšljiv rok. Upravitelj mora v stečajnem postopku zasledovati interese upnikov in je zato tudi vložil izpodbojno tožbo.

Zato, ker je izpodbojna tožba vložena zoper partnerico tožeče stranke, na katero je tožeča stranka prenesla premoženje v vrednosti 20.000,00 EUR, upravitelj ni mogel tožeče stranke (dolžnika v postopku osebnega stečaja) prositi za podatke, ampak je moral zaprositi za podatke o višini plače neposredno njegovega delodajalca. Upravitelj je storil praktično vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi zahtevane podatke pridobil, vendar je moral čakati za odgovor delodajalca tožeče stranke. K pritožbi je ponovno priložil že v prvostopenjskem postopku priloženo zaprosilo delodajalcu tožeče stranke za posredovanje podatkov o plači (P. d. o. o.,) in prošnjo sodišču za podaljšanje roka za pridobitev navedenih podatkov. Izkazal je tudi, da je dejansko delodajalcu tožeče stranke navedeno zaprosilo poslal. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 9. 2016, ki ga je pooblaščenec tožeče stranke prejel 13. 9. 2016, od tožeče stranke zahtevalo, da v roku 8 dni dopolni izjavo o premoženjskem stanju tako, da navede podatek o višini plače, nadomestila ali drugega prejemka iz delovnega razmerja in sodišču predloži dokazilo o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo te vloge. Nadalje je naložilo tožeči stranki, naj v istem roku lastnoročno podpiše izjavo na 4. strani obrazca, to je, da so vsi podatki v vlogi resnični, točni in popolni in da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja za zahtevano obdobje ter da soglaša, da sodišče z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi podatke tožeče stranke, ki so davčna tajnost in v zvezi z izjavljenim prevzema vso materialno in kazensko odgovornost. 5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za posebno procesno situacijo, kar je treba upoštevati pri odločanju. Tožbo je vložil upravitelj v imenu tožeče stranke, kot dolžnika v postopku osebnega stečaja (prvi odstavek 276. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Po trditvah upravitelja je namreč tožeča stranka na svojo partnerico prenesla premoženje v vrednosti približno 20.000,00 EUR. Upravitelj ni smel opozoriti tožeče stranke, da je zoper partnerico vložil tožbo in da v ta namen potrebuje zahtevane podatke. S tem bi namreč dal dolžniku ali njegovi partnerici dovolj manevrskega prostora in časa, da premoženje odsvoji naprej ali ga na kak drug način prikrije.

6. V zvezi s pridobivanjem podatkov o višini plače, nadomestila in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za redni postopek je upravitelj pravočasno v 8-dnevnem roku zaprosil sodišče, da mu rok podaljša in navedel tudi razloge za to. Iz prošnje za podaljšanje roka (red. št. 9) izhaja, da je bila k prošnji priložena tudi priloga, ki je ni v spisu. Iz pritožbi priložene enake prošnje pa izhaja, da je bila ta s priporočeno pošiljko poslana delodajalcu tožeče stranke. Iz slednjega lahko sodišče druge stopnje le sklepa, da je tožeča stranka izkazala, da je bila vloga delodajalcu za posredovanje podatkov temu res poslana, kar nenazadnje izhaja tudi iz tega, da je delodajalec upravitelju zahtevane podatke tudi poslal. 7. Po oceni sodišča druge stopnje je upravitelj pravočasno navedel in dokazal opravičeni razlog, da ni mogel v postavljenem osem dnevnem roku ravnati v skladu z zahtevo sodišča, naj predloži podatke o plači tožeče stranke. Logična je tudi utemeljitev upravitelja v pritožbi, da brez teh podatkov sodišču ni bilo smiselno vračati podpisane izjave o premoženjskem stanju, ki vključuje tudi izjavo o tem, da so vsi navedeni podatki v vlogi resnični, točni in popolni ter soglasje, da pristojno sodišče z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi podatke o tožeči stranki, ki so davčna tajnost. Šteje se, da posledice zamude niso nastopile, čas, za katerega je bil rok podaljšan pa se priključi na stari rok(1). Upravitelj je predlog dopolnil 3. 10. 2016, pri čemer prej ni prejel odločitve sodišča o tem, ali je ugodeno prošnji za podaljšanje roka. Zato je utemeljeno pričakoval, da bo njegovi prošnji ugodeno. Dopolnjeno vlogo s katero je sledil zahtevi sodišča iz sklepa o dopolnitvi vloge z dne 8.9.2016, je torej treba šteti kot pravočasno. V dopolnitvi vloge je priložil izjavo o premoženjskem stanju z vsebino, kot jo je od njega zahtevalo sodišče prve stopnje in plačilne liste tožeče stranke za zadnjih šest mesecev (A 13 do A 20). Sodišče druge stopnje le še pripominja, da je izjavo o premoženjskem stanju lahko podpisal stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik tožeče stranke. S svojim podpisom je tudi soglašal, da pristojno sodišče z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. 8. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo zmotno, ker predlogu iz opravičenega razloga za podaljšanje roka ni ugodilo (drugi odstavek 110. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato I. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je predlogu tožeče stranke za podaljšanje roka ugodilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1). Slednje sicer ne pomeni, da ima tožeča stranka še rok za dopolnitev predloga, ker ga je že izčrpala tekom postopka in je sodišču tudi že predložila zahtevane podatke skupaj s prilogami.

9. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse zavrglo, kar je bilo glede na opisane razloge v tem sklepu napačno. Ker sodišče prve stopnje še ni vsebinsko odločalo o predlogu tožeče stranke, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati vse vloge in priloge tožeče stranke ter o predlogu vsebinsko odločiti.

Op. št. (1): Primerjaj A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, 2010, stran 475.