18. 9. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Dušana Leskovarja, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeč – Gruden in Starec, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 18. septembra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 129. člena in 134. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper II. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 1088/2015 z dne 20. 5. 2015 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 1913 I 1841/2014 z dne 30. 12. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni zakonski določbi. Prva od njiju ureja izvršljivost kazenske sodbe, druga pa pravico oškodovanca, da od kazenskega sodišča zahteva prepis odločbe, s katero je odločeno o premoženjskopravnem zahtevku, z oznako, da je odločba izvršljiva. Pobudnik jima očita neskladje z 2. in 14. členom Ustave. Po njegovem mnenju namreč izpodbijani normi ne določata jasno roka za prostovoljno izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka, zato povzročata pravno negotovost in dovoljujeta arbitrarnost.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitev, s katero sta sodišči v izvršilnem postopku zoper njega dovolili izvršbo za poplačilo denarne terjatve, ki jo je upnici kot oškodovanki kaznivega dejanja s kazensko sodbo v adhezijskem postopku prisodilo kazensko sodišče.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana zakonska ureditev ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev pobude je v takih primerih tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere je bila sprejeta odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Sodišča morajo argumente o protiustavnosti, če se z njimi ne strinjajo, obrazloženo zavrniti, če z njimi soglašajo in gre za zakon, pa morajo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Tako ima Ustavno sodišče, ko odloča o oceni ustavnosti takih predpisov, pred seboj utemeljitev, ki so jo v zvezi s tem sprejela pristojna sodišča. Pobudnik je pobudo vložil po formalnem izčrpanju vseh pravnih sredstev v izvršilnem postopku hkrati z ustavno pritožbo zoper sklepa izvršilnega sodišča. Ne da bi se Ustavno sodišče opredelilo do vprašanja, ali je izvršilno sodišče svojo odločitev sploh (implicitno) oprlo na izpodbijano ureditev Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o izvršljivosti, pobudnik že zato nima pravnega interesa za pobudo, ker trditev o protiustavnosti te ureditve ni uveljavljal v izvršilnem postopku. To pomeni, da ni izčrpal pravnih sredstev v vsebinskem smislu. Zato kljub vloženi ustavni pritožbi zoper akta izvršilnega sodišča pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Poleg očitkov, za katere je Ustavno sodišče v prejšnji točki pojasnilo, da v izvršilnem sodnem postopku niso bili vsebinsko izčrpani, pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitve človekovih pravic, glede katerih so procesne predpostavke izpolnjene. Vendar Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55. b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik