Jedro

Sklep o ugotovitvi, da postopek miruje, je zgolj deklaratornega značaja in stranke zgolj opozori na pravne posledice zastoja v postopku, zato dejstvo, da tak sklep nima obrazložitve, še ne pomeni take nepravilnosti, ki bi narekovala razveljavitev ugotovljenega zastoja in pravnih posledic s tem v zvezi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da postopek v sporni zadevi miruje od 7.1.1998 dalje, da med mirovanjem nehajo teči roki za pravdna dejanja, ne pa z zakonom določeni roki, da sme nadaljevanje postopka predlagati ena ali druga stranka po preteku treh mesecev in da se tožba šteje za umaknjeno, če nobena od stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastopilo mirovanje ne predlaga nadaljevanje postopka.

Zoper citirani sklep se laično pritožuje tožnik. Ker sklep nima obrazložitve, naj bi po mnenju pritožnika bil neosnovan in neobstoječ. Navaja, da je mirovanje zastoj v postopku, ki nastane po volji strank ali zaradi njihove odsotnosti kljub vročenim vabilom, če pa stranka v danem roku ne predloži pisnih dokazov, na katera se sklicuje v tožbi, ne more nastopiti mirovanje, pač pa v določenih primerih to lahko pomeni umik tožbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Mirovanje je zastoj v postopku, ki nastopi vselej po volji strank ali kot posledica njunih dispozicij. Po 1. odst. 216. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP) med drugim nastopi tedaj, če nobena od strank ne pride na pripravljalni narok ali na narok za glavno obravnavo.

Sodišče v takšnem primeru le ugotovi obstoj predpostavk za zastoj postopka, v pisnem odpravku sklepa, ki je dekleratornega značaja pa ugotovi datum pričetka mirovanja in stranke opozori na pravne posledice zastoja.

Pritožnik sicer pravilno ugotavlja, da izpodbijani sklep nima posebne obrazložitve, vendar ta pomanjkljivost po stališču pritožbenega sodišča sama po sebi ni takšna, da bi narekovala razveljavitev ugotovljenega zastoja in pravnih posledic s tem v zvezi. Ob nespornem dejstvu, da se tožnik in toženec, 7.1.1998 nista udeležila glavne obravnave, kljub izkazanim vabilom, so nastopili procesni razlogi za zastoj v postopku, zato je sodišče na navedenem naroku pravilno sklenilo, da postopek od tistega dne miruje (zapisnik z glavne obravnave; list. št. 43 v sodnem spisu), ker so bile podane predpisane predpostavke v procesnem dejanskem stanu. Zakonitost izpodbijanega sklepa, ki ne vsebuje posebne obrazložitve, je bilo mogoče preizkusiti v povezavi z zapisnikom o glavni obravnavi in v uvodu sklepa zapisano nenavzočnostjo obeh strank na tem naroku, zato pritožbene navedbe o neosnovanosti mirovanja niso utemeljene, uveljavljana nepopolnost pisnega odpravka pa tudi ni takšna, da bi bila odločitev nezakonita že iz tega razloga. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.