Jedro

Tožnik je invalid III. kategorije. Če mu je sodišče zaradi ekonomičnosti postopka, na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, že priznalo status invalida III. kategorije, bi moralo presojati tudi pogoje o uveljavljani pravici do sorazmernega dela predčasne starostne pokojnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, tako da se izpodbijani sklep v celoti ter II. točka izreka sodbe v delu, ki se nanaša na priznano pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu, razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in v nerazveljavljenem delu (I. točka in del II. točke) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo: " I. Tožbeni zahtevek J. Z., da se razveljavita odločbi toženca Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št.: 129.472 z dne 28.6.1995 in št.: 129.472 z dne 22.1.1996 in da se mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.2.1994 dalje, se zavrne. II. Tožnika se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravico do dela na drugem ustreznem fizično lažjem delu, kjer ne bo obremenjen desni ramenski sklep, niti z gibi v ali nad nivojem rame, niti z gibi, ki zahtevajo grobo moč desne zgornje okončine, delo naj opravlja pretežno sede, brez vzpenjanja po stopnicah, izpostavljen naj ne bo vibracijam, s polnim delovnim časom od 19.9.1996 dalje", hkrati je sklenilo: "Tožba tožnika, da se mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti prizna pravica do sorazmernega dela predčasne pokojnine, se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka." Zoper sodbo in sklep se po svojem odvetniku pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Odločitev sodišča temelji na ponovnem mnenju invalidske komisije druge stopnje, s čimer se ne strinja in poudarja, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagal postavitev nepristranskega izvedenca. Drugostopenjska invalidska komisija je sestavni del ZPIZ-a in dela v njenem interesu, saj kljub temu, da mu je priznala III. kategorijo invalidnosti, ni priznala ustreznih pravic, kar bi imelo za posledico predčasno upokojitev oz. sorazmerni del pokojnine. Sklicuje se na mednarodni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Poudarja, da je star 62 let in ima 37 let delovne dobe, do poškodb hrbtenice pa je prišlo tekom dela v Avstriji, kar bi bilo potrebno upoštevati v skladu z navedenim sporazumom. Ker sodišče ni sprejelo predloga po postavitvi neodvisnega izvedenca, je kršilo določbe zakona o pravdnem postopku, posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb toženca št. 129.472 z dne 28.6.1995 in 22.1.1996 o zavrnitvi zahteve za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po Sporazumu o socialni varnosti med R Slovenijo in R Avstrijo (Ur. l. RS, št. 6/93) utemeljeno zavrnilo, ker je prepričljivo zaključilo, da sta ti pravilni in zakoniti. Glede na razpoložljivo in objektivizirano medicinsko dokumentacijo je bilo v predsodnem postopku s skladnima mnenjema IK I in IK II pravilno ugotovljeno, da pri tožniku v času do izdaje izpodbijanih odločb invalidnost ni bila podana in zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje uveljavljane pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Ker je posledično pravilna in zakonita tudi I. točka izreka izpodbijane sodbe, je bilo potrebno pritožbo v tem delu zavrniti. Neutemeljena je nadalje tudi pritožba tožnika zoper II. točko izreka glede razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 19.9.1996 dalje. Upoštevaje novejšo medicinsko dokumentacijo je z dopolnilnim mnenjem IK II z dne 5.5.1999 prepričljivo razčiščeno, da je pri njem podana III. kategorija invalidnosti od 19.9.1996, ko je bil pregledan pri specialistu ortopedu dr. M. K., ki je menil, da za delo ni zmožen. Pred komisijo je bil tudi osebno pregledan. V navedenem mnenju IK II, po katerem tožnik za svoje delo voznik trolejbusa in avtobusa zaradi začete artroze kolka in obeh kolen, lumbalnega sindroma in utesnitvenega sindroma desne rame ni več zmožen niti v skrajšanem delovnem času, je pa še vedno brez neposredne nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja zmožen opravljati drugo, fizično lažje delo ob ustreznih omejitvah, je imelo sodišče prve stopnje dovolj prepričljivo strokovno medicinsko podlago za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti. Izvedensko mnenje je strokovno medicinsko dovolj objektivizirano in podrobno obrazloženo, zato pritožbeni predlogi po postavitvi nepristranskega izvedenca, niso utemeljeni. Omenjeni izvedenski organ je pristojen le za strokovnomedicinsko ocenjevanje zdravstvenega stanja, torej invalidnosti, ne pa za odločanje o samih pravicah iz invalidskega zavarovanja, kot zmotno meni pritožnik. Utemeljena pa je pritožba zoper sodbo v delu, ki se nanaša na pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu v II. točki izreka izpodbijane sodbe in zoper sklep o zavrženju tožbe glede zahtevka za pravico do sorazmernega dela predčasne pokojnine. Če je sodišče zaradi ekonomičnosti postopka že odločalo na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, izkazanega po končanem predsodnem postopku in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, bi moralo presojati tudi pogoje o uveljavljani pravici do sorazmernega dela predčasne starostne pokojnine (tako kot je odločilo o pravici do zaposlitve na drugem ustreznem delu), ne pa le v tem obsegu tožbe iz razlogov neizpolnjevanja procesne predpostavke zavreči. Ker ni možno sočasno priznanje pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu in ob morebitnem izpolnjevanju predpisanih pogojev še pravice do predčasne pokojnine, je potrebno ustrezni del II. točke izreka sodbe, izrek sklepa o zavrženju tožbe pa v celoti, razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče razčistilo, ali tožnik s statusom invalida III. kategorije od 19.6.1996 dalje morda, v vmesnem obdobju do 31.1.1999 glede na to, da mu je bila od 1.2.1999 dalje priznana pravica sorazmernega dela starostne pokojnine, izpolnjuje pogoje za predčasno pokojnino po 40. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s spremembami). Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za razjasnitev vseh pravnorelevantnih dejstev, bo lahko o še spornem zahtevku tožnika pravilno odločilo.