Jedro

Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se nasprotni udeleženki prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine ID znak: del stavbe -1367-7 do pravnomočnosti zaključenega nepravdnega postopka z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Predlagateljici v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge z navedbo, da je zmotno stališče sodišča, da izdaje začasne odredbe v postopku odvzema poslovne sposobnosti ni predvidena oziroma, da se v nepravdnih postopkih smiselno ne uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagateljici sta predlagali izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ in takojšnjo postavitev začasnega skrbnika za nasprotno udeleženko, ki bo poskrbel za njene pravne koristi. A. Ž. je duševno bolna, dementna oseba s premoženjem, ki lahko še vedno veljavno sklepa posle. V namen zavarovanja njenih osebnih koristi in njenega premoženja ter vzpostavitve ponovnega normalnega odnosa z njeno ostalo družino sta predlagateljici predlagali, da se postavi začasnega skrbnika. V kolikor bo postavljen začasni skrbnik, namreč Z. B. več ne bo mogla preprečevati obiske in srečanja nasprotne udeleženke oziroma matere z njo z njeno ostalo družino in to v lastniških prostorih nasprotne udeleženke. V kolikor začasna odredba ne bo nemudoma izdana, bo nasprotni udeleženki nastala nenadomestljiva škoda, namreč čas, ki je še preostal nasprotni udeleženki je kratek in neprecenljiv tako za samo nasprotno udeleženko kot tudi za predlagateljici in njuni ožji družini. Nasprotna udeleženka je lastnica stanovanja do celote, Z. B. pa v nasprotju z njenimi interesi vzpostavlja dejanski režim, kot da je stanovanje njeno in ne upošteva koristi nasprotne udeleženke, zato obstaja resna nevarnost, da bi lahko izkoristila duševno bolezen matere in dejansko oblast nad njo in lastništvo prenesla nase, s čimer pa bi dejansko lahko preprečila obiske svojcev nasprotni udeleženki. Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, temveč ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Predlagateljici sta zato predlagali izdajo regulacijske začasne odredbe. Bistvo take začasne odredbe je varstvo obstoječega stanja, pri čemer pravno podlago predstavljajo določbe ZIZ o zavarovanju nedenarne terjatve. Ne drži stališče sodišča, da je zakonodajalec za podobne primere predvidel varovalo v določbi 56. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ta določba ne preprečuje odsvojitev in obremenitev nepremičnine, temveč zgolj obligatorno določa zaznambo tega postopka v zemljiški knjigi. Zaznamba je namreč glavni vpis, s katerim se opravi vpis dejstev za katera zakon določa, da se vpisujejo. Namen in učinek te zaznambe je zgolj publiciranje pravno pomembnih dejstev, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost razsojanja imetnika pravice na nepremičnini, niso pa ovira za prenos lastninske pravice, tudi, če je obremenjen z napako volje. Ta zaznamba nima enakega učinka kot prepoved odtujitve in obremenitve, zato je izdaja začasne odredbe do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka nujna in se lahko učinkovito zaščiti nasprotno udeleženko zgolj z navedeno začasno odredbo.

2. Pritožba je utemeljena.

3. Ob uradnem preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja smiselno skladno s 37. členom ZNP, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnih izhodišč. Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, temveč ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Po stališču sodne prakse je tudi v takih postopkih možna izdaja tako imenovanih regulacijskih začasnih odredb, katerih namen je ureditev pravnega razmerja, kar pravilno opozarja tudi pritožba. Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kakšne izvršbe. Pravna podlaga za izdajo regulacijske začasne odredbe so določbe ZIZ o zavarovanju nedenarne terjatve.

4. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljic za izdajo začasne odredbe nadalje zavrnilo na podlagi stališča, da predlagateljici ne izkazujeta pravnega interesa za uveljavitev predloga, ker je že zakonodajalec z določbo 56. člena ZNP zavaroval nevarnosti, ki jih zatrjujeta predlagateljici in sicer z obvezo, ki jo nalaga sodišču, da kakor hitro prejme predlog za odvzem opravilne sposobnosti zoper kakšno osebo, mora takoj z obvestilom doseči zaznambo tega postopka v zemljiški knjigi, zato posebna začasna odredba ni potrebna. Sodišče s tem smiselno zaključuje, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti za nasprotno udeleženko) nastala težko nadomestljiva škoda, kar je predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

5. Takšno stališče je napačno. Učinki zaznambe osebnih stanj, konkretno zaznambe začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti, so urejeni z Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po določbi 64. člena ZZK-1 ima zaznamba pravne učinke, ki jih določa zakon. Če zakon v zvezi s posamezno vrsto zaznambe pravnih učinkov te zaznambe ne ureja, ima zaznamba pravni učinek javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje. Po določbi 65. člena ZZK-1 se z zaznambo osebnega stanja1 v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost razsojanja imetnika pravic na nepremičnini, ki je fizična oseba in ima torej učinek javne objave tega pravnega dejstva. Učinek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve pa je neposrednejši in takojšen2, saj je v primeru, ko se nanaša na lastnika nepremičnine, ovira za dovolitev v zakonu naštetih vpisov proti lastniku, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve tako sploh ne dovoljuje nobenih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti za takšne vpise ne predstavlja ovire, ima pa nanje vpliv publicitetnega učinka zaradi javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje. Učinki obeh sredstev so torej različni3. Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.

6. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno uporabilo določbo 272. člena ZIZ, zaradi česar se ni opredelilo do navedb o predpostavkah za izdajo začasne odredbe ter sploh ni ugotavljalo dejstev, ki so pravno relevantna v tem postopku. Zato izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti, sicer udeležencem ne bi bila dana možnost izjave v zagotovljenem obsegu, kršena pa bi jim bila tudi pravica do pritožbe. V novem postopku, ki naj ga sodišče izvede brez odlašanja, naj oceni ali so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe (pogoja iz prvega in drugega odstavka 272. člena ZIZ). Pri tem naj upošteva, da je pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, v primeru postopka za odvzem poslovne sposobnosti, podan, če je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da oseba kateri naj se odvzame poslovna sposobnost zaradi duševne bolezni ali zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali zaradi kakšnega drugega vzroka, ki vplivajo na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti zase in za svoje koristi (44. člen ZNP). Drugi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je v tem primeru podan, če obstoji nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ)4. 7. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 355. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Stroški zavarovanja, kadar je začasna odredba predlagana med nepravdnim postopkom, so del stroškov nepravdnega postopka. O priglašenih pritožbenih stroških bo zato odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Določba 65. člena ZNP: Če ima oseba, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, nepremičnine, odredi sodišče, ki vodi postopek, da se uvedba postopka in odločba o odvzemu poslovne sposobnosti oziroma o vrnitvi poslovne sposobnosti zaznamuje v zemljiški knjigi. 2 Prvi odstavek 99. člena ZZK-1 med drugim določa, če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba. 3 Namen zaznambe začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti je zagotoviti, da bo sodna odločba izdana v tem postopku učinkovala tudi nasproti osebam, ki bi predlog za vpis vložile po trenutku, ko je začela učinkovati takšna zaznamba. Vendar pa takšna zaznamba za kasnejše vpise ne predstavlja ovire, temveč jih zgolj obremenjuje z negativnim publicitetnim učinkom iz 35. člena ZZK-1, za primer, da bo predlogu za odvzem poslovne sposobnosti ugodeno. V tem primeru publicitetni učinek nastopi že z dnem, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo odredbo nepravdnega sodišča o zaznambi uvedbe postopka. 4 Tako tudi v zadevi VSL sklep I Cp 3173/2014.