Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi, sklep o zavarovanju V Pg 3727/2011 z dne 5. 4. 2012 razveljavi, predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe pa zavrne.
II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 149,40 EUR stroškov postopka zavarovanja, v roku 8 dni.
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (tožene stranke) z dne 20. 4. 2012, zoper sklep o zavarovanju V Pg 3727/2011 z dne 5. 4. 2012. 2. Tožena stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi izdano začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožeča stranka s tožbo na podlagi določb 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) o spregledu pravne osebnosti zahteva od tožene stranke plačilo terjatve v znesku 2.474,56 EUR, ki jo ima do družbe S. d.d.. Navaja, da je bil nad družbo S d.d. dne 15. 6. 2011 začet stečajni postopek, da je v njem prijavila terjatev v znesku 2.474,56 EUR. Tožena stranka je imela, kot (posredni) večinski lastnik S d.d., ki je hkrati v tej družbi opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora, odločilen vpliv na poslovanje družbe. Ker je delovala v škodo družbe, tožeči stranki odgovarja za neplačilo terjatve.
6. Tožeča stranka je v zavarovanje navedene terjatve predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče N d.d., AB d.d. ter P d.d. prepovedalo, da s transakcijskih računov tožene stranke izplačajo dolgovani znesek, toženi stranki pa naj bi se prepovedala odtujitev in obremenitev njej solastnega deleža do ene polovice nepremičnine parc. št. 2134/10 k.o. x, kar se zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani ter odtujitev, obremenitev ali razpolaganje z njej lastnimi poslovnimi deleži v družbi S.H. d.o.o., Ljubljana.
7. Prvostopenjsko sodišče je predlagano začasno odredbo izdalo s sklepom V Pg 3727/2012 z dne 5. 4. 2012, z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi. Ocenilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo začasne odredbe iz 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s čimer se pritožbeno sodišče ne strinja, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
8. Tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja terjatev na podlagi določb 8. člena ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti. V 7. členu ZGD-1 je uzakonjeno splošno načelo, ki se dosledno odraža zlasti v kapitalskih družbah, da družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, zakon pa določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi njeni družbeniki. Izjemo od načela ločenosti med pravno osebo in njenimi pripadniki glede odgovornosti dopušča 8. člen ZGD-1, ki določa odgovornost družbenikov za obveznosti družbe z institutom spregleda pravne osebnosti kot izjemen ukrep, kadar so izpolnjeni zakonsko določeni okviri za uporabo tega instituta. Kadar so torej izpolnjene predpostavke iz 8. člena ZGD-1 za spregled pravne osebnosti, zakon izenačuje položaj družbenikov kapitalskih družb z osebno odgovornimi družbeniki v osebnih družbah.
9. Iz navedenega izhaja, da je v danem primeru potrebno uporabiti pravila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o uveljavitvi zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov (poglavje 5.8.3 ZFPPIPP). Ta se uporabljajo v stečajnem postopku nad osebno družbo kot tudi nad drugo pravno osebo, za obveznosti katere po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo tudi njeni družbeniki (348. člen ZFPPIPP). Za slednjo situacijo gre prav v primeru spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, saj na njegovi podlagi (torej zakonski) za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki, torej družbeniki kapitalskih družb. 10. V stečajno maso pravne osebe iz 348. člena ZFPPIPP spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe (1. odstavek 350. člena ZFPPIPP). Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljaviti zahtevke iz 1. odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom, to pravico pa pridobi le upravitelj za račun stečajne mase (2. in 3. odstavek 350. člena ZFPPIPP). Tudi sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev do osebno odgovornega družbenika je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati le na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase (351. člen ZFPPIPP), postopki izvršbe in zavarovanja, začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati le na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase (2. in 3. odstavek 351. člena ZFPPIPP).
11. Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, torej upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
12. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil začet 15. 6. 2011, tožeča stranka pa je kot upnik S d.d. vložila zoper toženo stranko tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe dne 19. 9. 2011, torej že tekom stečajnega postopka nad S d.d., ko glede na zgoraj navedeno za vložitev takšne tožbe in predloga za zavarovanje svoje terjatve v svojo korist ni bila več aktivno legitimirana. Ob povedanem se izkaže, da njena terjatev ni verjetno izkazana, saj iz tožbenih trditev tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
13. Pritožbeno sodišče je zato, ob materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga opravi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
14. Sprememba izpodbijanega sklepa je narekovala odločitev o stroških vsega postopka zavarovanja (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je tožena stranka v tem postopku uspela (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ji gredo stroški ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, v višini 31,50 EUR, 20% DDV v višini 6,30 EUR (tarifna št. 3461 Odvetniške tarife) in 16,00 EUR sodne takse za ugovor, ter stroški sestave pritožbe v višini 63,00 EUR, 20% DDV v višini 12,60 EUR (tarifna št. 3468 Odvetniške tarife) ter materialni stroški v višini 20,00 EUR. Te stroške v skupnem znesku 149,40 EUR je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki. Svoje stroške odgovora na pritožbo pa tožeča stranka nosi sama.