Jedro

Namen novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse v primeru odloženega plačila sodne takse ni v tem, da se taksnemu zavezancu omogoči nov preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev plačila sodne takse, ampak da se taksnega zavezanca opozori, kdaj je dolžan odloženo taksno obveznost plačati. Vlaganje novih predlogov za taksno oprostitev glede plačila sodne takse, o odlogu katere je bilo že pravnomočno odločeno, ni dopustno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim sklepom z dne 23. 9. 2019 (r. št. 85) predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu X Pg 344/2014 in ugovor tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse X Pg 344/2014 z dne 26. 3. 2019 zavrnilo.

2. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 14. 7. 2017 izdalo sodbo, zoper katero je tožena stranka dne 1. 9. 2017 vložila pritožbo, za katero ji je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso v višini 675,00 EUR. S sklepom z dne 27. 11. 2017 je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo, hkrati pa sklenilo, da se toženi stranki plačilo takse za pritožbo odloži do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. V posledici navedenega je (prvi) plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 7. 9. 2017 razveljavilo. Višje sodišče je s sodbo in sklepom I Cpg 70/2018 z dne 7. 2. 2019 pritožbi tožene stranke delno ugodilo ter ji naložilo, da sama nosi stroške pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje je nato 26. 3. 2019 ponovno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 675,00 EUR. Tožena stranka je zoper plačilni nalog 4. 4. 2019 vložila ugovor ter ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

3. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev ali obročno plačilo takse. V konkretnem primeru je taksna obveznost nastala z vložitvijo pritožbe 1. 9. 2017. O predlogu tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa je bilo že odločeno s sklepom sodišča z dne 27. 11. 2017, ki je pravnomočen. Tožena stranka si z vlaganjem vedno novih predlogov za taksno oprostitev v zvezi z istim procesnim dejanjem, ne more v nedogled podaljševati roka za njeno plačilo. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi ugovor zoper plačilni nalog z dne 26. 3. 2019. Taksna obveznost tožene stranke za pritožbo je namreč nastala 1. 9. 2017 in obstoji. Ker tožena stranka ni uveljavljala katerega drugega od dovoljenih ugovornih razlogov po določbi prvega odstavka 34.a člena ZST-1, je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog z dne 26. 3. 2019 zavrnilo kot neutemeljen.

4. Z drugim sklepom (r. št. 86) z dne 23. 9. 2019 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka 4. 4. 2019 vložila predlog za dopustitev revizije in hkrati predlog za taksno oprostitev. Sodišče je na podlagi podatkov na spletni strani AJPES-a za poslovno leto 2018 ugotovilo, da je tožena stranka poslovala z izgubo 168.959,93 EUR. Iz bilance stanja na dan 31. 12. 2018 pa izhaja, da je imela tožena stranka na ta dan 30.908,61 EUR sredstev, od tega 30.892,44 EUR dolgoročnih sredstev v obliki opredmetenih osnovnih sredstev in 16,17 EUR kratkoročnih sredstev ter denarnih sredstev. Tožena stranka je imela na drugi strani tudi kratkoročne obveznosti v višini 185.400,32 EUR. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bilančni podatki kažejo na slabo likvidnostno stanje tožene stranke, vendar pa ne zadostujejo za ugoditev njenemu predlogu. Tožena stranka namreč ni pojasnila, kaj predstavljajo njena sredstva in tudi ne, zakaj jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja morebitne nadaljnje dejavnosti za plačilo sodne takse.

6. Tožena stranka je zoper sklepa vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da se ugodi predlogoma tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse in da se posledično ugodi ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 26. 3. 2019 oziroma podrejeno, da se pritožbama ugodi, sklepa razveljavita ter zadevi vrneta prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

7. V pritožbi zoper prvi sklep (r. št. 85) tožena stranka navaja, da iz plačilnega naloga z dne 26. 3. 2019 izhaja, da lahko v roku, ki je določen za plačilo sodne takse za pritožbo, predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Zato je upravičeno sledila pravnemu pouku v prejetem plačilnem nalogu. V predlogu za taksno oprostitev je pojasnila slabo finančno stanje, ki nedvomno izkazuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse. Če pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da njen predlog za taksno oprostitev ni popoln, bi moralo toženo stranko pozvati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma k predložitvi potrebnih izjav in listin. Utemeljen je tudi ugovor zoper plačilni nalog, saj o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse še ni pravnomočno odločeno.

8. Tudi v pritožbi zoper drugi sklep (r. št. 86) tožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje ni pozvalo, naj nepopoln predlog za taksno oprostitev dopolni. Predlog tožene stranke je zavrnilo kljub temu, da so njeni finančni podatki zelo slabi. Pritožnica navaja, da gre pri navedbi sodišča prve stopnje, da naj bi imela tožena stranka 31. 12. 2018 za 30.908,61 EUR sredstev, le za podatke na papirju. Če bi tožena stranka imela kakršnakoli sredstva, bi jih porabila za poplačilo izgube. Tožena stranka je v predlogu za taksno oprostitev navedla, da nima vrednejšega premoženja. Sodišče zgolj na podlagi podatkov bilance ne more zavrniti predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse. Tožena stranka ima blokiran račun že več let. Če bi kakršnakoli sredstva prišla na račun, bi se takoj porabila za plačilo obveznosti, zaradi katerih ima tožena stranka blokiran račun.

9. Pritožbi nista utemeljeni.

10. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke z dne 4. 4. 2019 zavrnilo, ker je bilo glede taksne obveznosti za plačilo sodne takse za pritožbo že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 27. 11. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje toženi stranki plačilo predmetne takse odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Namen novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse v primeru odloženega plačila sodne takse ni v tem, da se taksnemu zavezancu omogoči nov preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev plačila sodne takse, ampak da se taksnega zavezanca opozori, kdaj je dolžan odloženo taksno obveznost plačati. Vlaganje novih predlogov za taksno oprostitev glede plačila sodne takse, o odlogu katere je bilo že pravnomočno odločeno, ni dopustno (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavekom 1. člena ZST-1).1

11. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožene stranke na pravni pouk v plačilnem nalogu z dne 26. 3. 2019, kjer je bilo navedeno, da tožena stranka lahko predlaga taksno oprostitev. Tak pravni pouk je zmoten. Pri tem ni odločilno, da je plačilni nalog sodišča prve stopnje vseboval pravni pouk, da je dopustno predlagati oprostitev plačila sodne takse. Pravni pouk sam po sebi pravice do predloga za taksno oprostitev ne zagotavlja, ampak gre ta pravica predlagatelju na podlagi določil ZST-1 v zvezi z določili ZPP. Če na podlagi zakona predlog ni dovoljen, sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do vložitve predloga v nasprotju z zakonom. Zaradi upoštevanja pravila o že razsojeni stvari, pa ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog tožene stranke zavreči in ne zavrniti. Ker bi takšna odločitev za tožečo stranko imela enake pravne učinke, slednje smiselno na pravilnost izpodbijane odločitve nima vpliva.

12. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo nastala že 1. 9. 2017, ko je bila pritožba vložena (5. člen ZST-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo ugovora zoper plačilni nalog z dne 26. 3. 2019. Sodišče prve stopnje plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo torej ni izdalo preuranjeno. Taksna obveznost je namreč nastala z vložitvijo pritožbe, sodišče pa mora taksnemu zavezancu ob nastanku taksne obveznosti, če taksa ni plačana, poslati plačilni nalog, naj jo plača v 15 dneh (prvi odstavek 34. člena ZST-1). V obravnavanem primeru je bil nov plačilni nalog taksnemu zavezancu poslan zaradi odloga plačila sodne takse.

13. Neutemeljena je tudi pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je na podlagi bilančnih podatkov tožene stranke ugotovilo, da je tožena stranka na dan 31. 12. 2018 imela sredstva v višini 30.908,61 EUR, in sicer od tega 30.892,44 EUR dolgoročnih sredstev v obliki opredmetenih osnovnih sredstev, in 16,17 EUR kratkoročnih sredstev. Izhajajoč iz navedenih podatkov, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje presodilo, da tožena stranka premoženje ima. Ker tožena stranka ni izkazala, da ne gre za nelikvidna sredstva oziroma, da jih ne more unovčiti in zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1), je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo. Ker tožena stranka ni pojasnila, kaj navedena sredstva pravzaprav predstavljajo in za kakšno premoženje gre, tudi po presoji pritožbenega sodišča z navedbami o blokiranem računu in pavšalnimi navedbami, da nima vrednejšega premoženja za prodajo, ni izkazala, da nima sredstev za plačilo sodne takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Slabo likvidnostno stanje tožene stranke ob pomanjkanju določnejših navedb o nezmožnosti plačila sodne takse ne zadostuje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

14. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko pozvati, naj predlog za taksno oprostitev dopolni. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih olajšavah se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh, terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskih računih strank in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je na podlagi bilance stanja za leto 2018 ugotovilo, da tožena stranka ima premoženje. V postopku odločanja o plačilu sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ob smiselni uporabi 212. člena ZPP bi morala tožena stranka podati ustrezne trditvene in dokazne predloge za svoj predlog za taksno oprostitev. To pomeni, da bi morala konkretno obrazložiti trditve in predložiti dokaze, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene dejavnosti.

15. Glede na navedeno pritožbi nista utemeljeni. Ker sodišče prve stopnje v zvezi z izdajo izpodbijanih sklepov tudi ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa potrdilo in pritožbi zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepa VSL I Cp 654/2016 z dne 10. 3. 2016 in I Cpg 915/2017 z dne 8. 12. 2017.