Jedro

Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi stroške z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje z dnem 9.3.2009. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bil prekinjen zaradi odločitve, da sodišče ne bo samo reševalo prehodnega vprašanja – ali obstaja toženčeva lastninska pravica na nepremičnini, katere izpraznitev tožnik zahteva v tej pravdi, ampak bo počakalo na rešitev pravde v zadevi opr. št. P 680/2006-I pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v kateri je tukajšnji toženec kot tožnik uveljavljal obstoj svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini. Nadalje je ugotovilo, da je bil pravdni postopek opr. št. P 680/2006-I pravnomočno končan z izdajo sodbe višjega sodišča, opr. št. I Cp 3258/2008 z dne 9.3.2006. Na podlagi 2. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zato sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka in sicer z vlogo, v kateri primarno predlaga ponovno prekinitev postopka. Če temu predlogu ne bi bilo ugodeno, podrejeno vlaga pritožbo. Predlaga razveljavitev sklepa. Pritožbenih razlogov ne navaja. Smiselno izraža svoje nestrinjanje s pravnomočno odločbo glede lastninske pravice na sporni nepremičnini. Navaja, da je bila sporna hiša zgrajena s skupnim delom in sredstvi obeh pravdnih strank. Vztraja, da je njen delež najmanj do 1/2. Podrobneje pojasnjuje svoje življenje in življenje tožeče stranke ter kako je potekala gradnja. Meni, da bo Vrhovno sodišče RS v revizijskem postopku zagotovo spremenilo izpodbijano sodbo. Nadaljevanje postopka bi pomenilo nepopravljivo škodo za toženo stranko. Predlaga ponovno prekinitev pravdnega postopka do rešitve revizije. Podrejeno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Tožeča stranka je na vročeno pritožbo podala odgovor, v kateri predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je prvo sodišče predlog za ponovno prekinitev postopka zavrnilo (zoper ta sklep z dne 12.6.2009 ni pritožbe in je pravnomočen), je pritožbeno sodišče obravnavalo vlogo tožene stranke še kot pritožbo. Preizkusilo jo je v mejah pritožbenih razlogov. Hkrati je po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen. Predmet tega postopka je tožba, v kateri tožeča stranka zahteva, da tožena izprazni nepremičnino (stanovanjsko stavbo) in jo izroči v posest tožeči stranki. Toženec se brani z ugovorom, da ima na spornih nepremičninah lastninsko pravico. Po ugotovitvi, da o tem že teče pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je prekinilo ta postopek, saj je odločanje v njem odvisno od prehodne rešitve vprašanja, ali obstaja toženčeva lastninska pravica na sporni nepremičnini (predhodno vprašanje – 13. člen ZPP). Iz podatkov v spisu in ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je pravda o predhodnem vprašanju pravnomočno končana (obvestilo Okrožnega sodišča v Ljubljani na red. št. 24 z izvodoma sodbe prve in druge stopnje v prilogah C5-C6).

Kadar sodišče prekine postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja v drugem postopku, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem oziroma drugim pristojnim organom, lahko pa tudi prej, če sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (2. odstavek 208. člena ZPP). Glede na ugotovljeno dejansko stanje je prvo sodišče pravilno uporabilo pravilo 2. odstavka 208. člena ZPP, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo, in sklenilo postopek nadaljevati po pravnomočnosti odločbe o predhodnem vprašanju. Pritožnikovo nestrinjanje s pravnonomočno odločitvijo o prehodnem vprašanju in sklicevanje na vloženo revizijo ne predstavlja utemeljenih razlogov, ki bi utemeljevali nadaljnje podaljševanje prekinitve postopka. Pritožbene navedbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka niso odločilne za presojo, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka. Postopek se mora nadaljevati, ko odpade razlog za prekinitev. Če je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja (1. odstavek 206. člena ZPP), se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali če se je sodišče odločilo, da ne bo več čakalo na konec prejudicialnega postopka. V obravnavanem primeru je izpolnjen prvi od navedenih pogojev, zato je bilo sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 208. člena ZPP).

Ker pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi tisti ne, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbene stroške je priglasila le tožeča stranka. O njih je odločeno na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena istega zakona.