Jedro

Pri tožniku ni dokazan nastanek poškodbe pri delu.

Čeprav odsotnost formalnega listinskega dokaza, tj. izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da nastanka poškodbe pri delu ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej z izpovedjo prič oziroma medicinsko dokumentacijo, pa teh dokazov v tem primeru ni oz. si nasprotujejo. Ker tožniku ni uspelo dokazati, da se je poškodoval pri delu, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončna odločba toženca št. ... z dne 21. 9. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 20. 7. 2023 v delu kjer naj se besedilo "bolezen" nadomesti z besedilom "poškodba pri delu"; dokončna odločba toženca št. ... z dne 16. 11. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 10. 10. 2023 v delu kjer naj se besedilo "bolezen" nadomesti z besedilom "poškodba pri delu"; dokončna odločba toženca št. ... z dne 14. 12. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 13. 11. 2023 v delu kjer naj se besedilo "bolezen" nadomesti z besedilom "poškodba pri delu" in dokončna odločba toženca št. ... z dne 19. 2. 2024 v zvezi z odločbo ... z dne 15. 1. 2024 v delu kjer naj se besedilo "bolezen" nadomesti z besedilom "poškodba pri delu" (I. točka izreka).1 Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka) in mu naložilo, da stranskemu intervenientu povrne stroške postopka v znesku 127,86 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je matično podjetje tožnikovega takratnega delodajalca naknadno izvedlo prijavo poškodbe pri delu pri turškem zavodu za socialno varnost, pri čemer jo je datiralo na dan 25. 1. 2023. Tožnikov takratni delodajalec prijave poškodbe pri delu v Sloveniji ni izvedel, niti ni izpolnil obrazca ER8. Poškodba pri delu ni nastala 25. 1. 2023, ampak nekaj mesecev prej. Sodišče je napačno zaključilo, da ni moč zanesljivo zaključiti, da je tožnik utrpel poškodbo pri delu. Pri tem se je oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki je lahko podala mnenje le o tem, da je možen nastanek tožnikove poškodbe bodisi poškodba pri delu bodisi poškodba zunaj dela. Potrdila je, da je mogoče, da je tožnik prve tri mesece bolečino odpravljal z analgetiki in je zaradi opravljanja dela prišlo do močnejših bolečin, ki so vodile do tega, da dela po treh mesecih ni mogel več opravljati tudi z uporabo analgetikov. Navedeno se ujema z izpovedjo tožnika, da je jeseni, oktobra leta 2022 padel pri delu, pri rezervoarju četrtega tunela, na beton z višine 2 do 2,5 m, ko je stopal po stopnicah. Padel je na desno ramo in kljub bolečinam nadaljeval z delom. Tako mu je svetoval tudi turški zdravnik in mu predpisal protibolečinske tablete. Ker so bolečine postale prehude je 25. 1. 2023 obiskal zdravnika v Splošni bolnišnici A. Iz obvestila zdravnika z dne 25. 1. 2023 ne izhaja, da je tožnik utrpel poškodbo tega dne, tega tudi ni potrdila izvedenka oziroma je navedla, da datum poškodbe 25. 1. 2023 gotovo ne drži. Tožnikov takratni delodajalec je tožnikovo poškodbo rame označil za poškodbo pri delu in o poškodbi pri delu poročal naročniku B. že dne 27. 3. 2023, kar je nenavadno, saj je bil prejšnji delodajalec kot glavni izvajalec del dolžan naročniku poročati le o morebitnih poškodbah pri delu in ne o vsakršni spremembi zdravstvenega stanja zaposlenih. Matično podjetje tožnikovega takratnega delodajalca je naknadno izvedlo prijavo poškodbe pri delu pri turškem zavodu za socialno varnost, pri čemer jo je datiralo na dan 25. 1. 2023. Obrazec obveščanja pri turškem zavodu je podoben slovenskemu in gre izključno za prijavo poškodbe pri delu in ne vsakršnega zdravstvenega stanja delavca. Pri tem ni moč slediti razlagi stranskega intervenienta, da je delodajalec pri prijavi poškodbe pri delu zgolj slepo sledil navedbam delavca, ne da bi predhodno preveril in izvedel preiskavo nastale delovne nezgode. S tem tvega odškodninsko odgovornost za nastalo škodo. Izjavi dveh prič, sodelavcev, potrjujeta, da se je tožnik poškodoval pri delu. Priči sta prenehali z delom v Sloveniji in se zaposlili v Nemčiji, zaradi česar na zaslišanje ne bi prišli, vendar sta predhodno podali pisni izjavi, ki imata dokazno vrednost. Sodišče se do teh dejstev in okoliščin ni opredelilo, zato ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti. Pravilen datum poškodbe pri delu v konkretnem primeru ni pomemben, saj je tožnik z zdravljenjem posledic poškodbe pričel kasneje. Sporno obdobje zahtevane odprave odločb je 15. 7. 2023 do 19. 1. 2024 in ne obdobje med oktobrom 2022 do 25. 1. 2023, ko bi to dejstvo bilo relevantno. Sodišče bi se moralo vsebinsko opredeliti do zgoraj izpostavljenih dejstev in okoliščin, česar ni storilo. Tožniku natančen datum poškodbe ni znan, saj je pričakoval, da bodo bolečine izzvenele ob jemanju analgetikov, kar mu je svetoval tudi turški zdravnik. Na dejstvo, da ni bil izpolnjen obrazec ER8 tožnik ni imel vpliva. Tožnikova osebna zdravnica nezmožnosti za delo tožnika ni mogla voditi drugače kot poškodba zunaj dela, saj ob pomanjkanju prijave poškodbe pri delu aplikacija zdravniku ne omogoča vodenja začasne nezmožnosti za delo kot poškodba pri delu. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, saj vsebuje dejanske in pravne razloge za zaključek, da ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tožnik utrpel poškodbo pri delu, zato je vzrok za začasno nezmožnost tožnika v spornem obdobju posledica poškodbe zunaj dela.

6.Predmet sodne presoje so štiri dokončne odločbe toženca z dne 21. 9. 2023, 16. 11. 2023, 14. 12. 2023 in 19. 2. 2024 v zvezi s prvostopenjskimi odločbami z dne 20. 7. 2023, 10. 10. 2023, 13. 11. 2023 in 15. 1. 2024, kot to izhaja 1. točke obrazložitve te sodbe. Toženec je odločil, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 15. 7. 2023 do 15. 9. 2023 in od 7. 10. 2023 do 19. 1. 2024. Tožnik se ne strinja z vzrokom za začasno nezmožnost za delo, saj meni, da je ta posledica poškodbe pri delu.

7.Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v 19. členu določa, da se za poškodbo pri delu štejejo poškodbe v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta določba napotuje na uporabo 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Predpisano je, da se za poškodbo pri delu med drugim šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti na podlagi katere je oškodovanec zavarovan.

8.Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke dr. C. C. Ocenila je, da je poškodba pri tožniku lahko nastala na delovnem mestu ali zunaj njega. Glede na razpoložljivo dokumentacijo z gotovostjo ni mogla pojasniti, da bi do poškodbe na delu dejansko prišlo. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni dokazan nastanek poškodbe pri delu.

9.Da je do poškodbe prišlo na način kot trdi tožnik ne izhaja niti iz pisnih izjav dveh prič na kateri se sklicuje pritožnik. Priči namreč ne navajata kako se je poškodba dejansko zgodila, temveč sta splošno zapisali, da sta videli kako je tožnik padel in se poškodoval na delovnem mestu. Pojasnili sta, da kljub obvestilu delodajalca, da ima bolečine, tožnik še naprej vozil tovornjak, zaradi česar so se te v roki povečale in je bil maja 2023 operiran. Prav tako priči ne navajata točnega datuma poškodbe, le da je do poškodbe prišlo v oktobru 2022.2

10.Kljub podani zahtevi Inšpektoratu RS za delo, da naj preuči ali je do poškodbe tožnika prišlo na delu, omenjeni organ točnega odgovora ni mogel podati. Zaslišali so zdravstvenega delavca pri delodajalcu, ki je podal izjavo, da se je tožnik pri njem oglasil 18. 10. 2022 in povedal, da ima bolečine v desni rami, zato mu je predpisal protibolečinske tablete, nato ga je obiskal 25. 1. 2023, ko mu je omenil, da je bolečina posledica nezgode pri delu iz oktobra 2022, ko naj bi padel med spuščanjem po stopnicah. Tudi naročnik B. v dopisu z dne 10. 4. 2024, ki ga je naslovil "obvestilo o domnevni nezgodi delavca" in gre za odgovor pooblaščencu tožnika, ni potrdil, da je tožnikova poškodba posledica poškodbe pri delu.

11.Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je tožnikov takratni delodajalec tožnikovo poškodbo rame označil za poškodbo pri delu in o poškodbi pri delu poročal naročniku. Tožnikov takratni delodajalec (izvajalec) je naročniku B. pojasnil le, da je poročilo sestavljeno avtomatično in izključno na podlagi izjave delavca. Iz dopisa B. z dne 10. 4. 2024 izhaja tudi, da izvajalcu ni jasno kdaj (katerega dne in ob kateri uri) in kje (na katerem delovišču) naj bi se nesreča pri delu zgodila.

12.Neutemeljeno se pritožba sklicuje na prijavo poškodbe pri delu turškemu zavodu za socialno zavarovanje, saj podatki navedeni v prijavi ne odražajo dejanskega stanja. V prijavi poškodbe, v kateri naj bi delodajalec po navedbah stranskega intervenienta le sledil navedbam delavca, izhaja, da se je poškodba na delu zgodila 25. 1. 2023. Tega dne je bil tožnik obravnava v Splošni bolnišnici A. V medicinski dokumentaciji je podatek, da travmatolog po RTG 25. 1. 2023 pri tožniku ni ugotovil sveže poškodbe ali artroze desne rame. To pomeni, da se datum poškodbe na delu kot ga je prijavil tožnikov delodajalec ne ujema z izvidom Splošne bolnišnice A. iz katerega izhaja, da naj bi tožnik pred 3 meseci padel pri delu z višine 2 m, na desno ramo, desno nadlahtnico in vrat.

13.Zmoten je pritožbeni očitek, da datum poškodbe pri delu v tem primeru ni bistven. Da je za prijavo poškodbe pri delu datum pomemben, saj je poškodba pri delu časovno definirana v roku 24 ur, je ocenila tudi sodna izvedenka. Čeprav odsotnost formalnega listinskega dokaza, tj. izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da nastanka poškodbe pri delu ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej z izpovedjo prič oziroma medicinsko dokumentacijo, pa teh dokazov v tem primeru ni oz. si nasprotujejo. Ker tožnik in priči tožnika niso navedli točnega datuma nastanka poškodba pri delu, zdravstveni delavec pri delodajalcu ni zabeležil, da je do poškodbe prišlo na način kot to trdi tožnik, prijava poškodbe in medicinska dokumentacija si nasprotujeta, niti Inšpektorat RS za delo v zvezi s tem ni podal jasnega odgovora, ne more biti utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je tožnikovo poškodbo treba obravnavati kot poškodbo pri delu.

14.Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sprejelo stališče izvedenke, da vzroka za začasno nezmožnost za delo tožnika od 15. 7. 2023 do 15. 9. 2023 in od 7. 10. 2023 do 19. 1. 2024 ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ker tožniku ni uspelo dokazati, da se je poškodoval pri delu, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

16.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1V vseh izpodbijanih odločbah je kot razlog za začasno nezmožnost za delo tožnika navedena "poškodba izven dela".

2Tožnik v tožbah navaja, da se je poškodba zgodila septembra.