Jedro

Ker po podatkih tožbe tožnik ni zaposlen pri toženi stranki, ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako v zadevi ni podatkov, da bi imel tožnikov delodajalec status delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku v smislu 57. člena ZDR, in zato tožnik ni mogel biti napoten na delo k prvi toženi stranki v smislu določb 57. do 62. člena navedenega zakona. Le v tem primeru bi lahko bila na podlagi določb točke c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za samostojni spor med tožnikom in prvotoženo stranko ter njeno zavarovalnico.

Izrek

Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe z dne 10. 11. 2010, ko je kot „posojeni“ delavec svojega delodajalca, to je družbe P. d.o.o., opravljal pomožna krovska in tesarska dela pri prvotoženi stranki po njenih navodilih.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je v zadevi s sklepom P 515/2012-III z dne 9. marca 2012 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Pri tem se je glede opredelitve spora sklicevalo na določbe točke b prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči Vrhovno sodišče. Pri tem navaja, da prva tožena stranka ni bila tožnikov delodajalec in zato ne gre za individualni delovni spor, o katerem bi bilo na podlagi določb 5. člena ZDSS-1 pristojno odločati delovno sodišče. 4. Predlog je utemeljen.

5. Ker po podatkih tožbe tožnik ni zaposlen pri toženi stranki, ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Prav tako v zadevi ni podatkov, da bi imel tožnikov delodajalec, to je družba P. d.o.o., status delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku v smislu 57. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in zato tožnik ni mogel biti napoten na delo k prvi toženi stranki v smislu določb 57. do 62. člena navedenega zakona. Le v tem primeru bi lahko bila na podlagi določb točke c prvega odstavka in drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča tudi za samostojni spor med tožnikom in prvotoženo stranko ter njeno zavarovalnico.

6. Ker za spor med tožnikom in toženo stranko ni podana pravna podlaga za pristojnost specializiranega delovnega sodišča, je za odločanje v zadevi na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena.