Jedro

Prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka predlagala, da se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev pravdnima strankama solastne nepremičnine.

2. Tak sklep izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za začasno odredbo ugodi, podrejeno njegove razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

5. Tožnica uveljavlja zoper toženca denarno terjatev. Nevarnost iz drugega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vidi tožnica v tem, da je toženec v nepravdnem postopku vložil predlog za razdružitev sporne nepremičnine in sicer s civilno delitvijo.

6. Po določbi drugega odstavka 270. člena ZIZ mora tožnica za verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Takšne nevarnosti pa ne more predstavljati predlog za razdružitev solastnega premoženja pravdnih strank, saj tak predlog ne predstavlja niti odtujevanja niti skrivanja in tudi ne drugačnega razpolaganja s premoženjem.

7. Trditve, da je tožena stranka že odtujila (druge svoje) nepremičnine, in da sta lastnici sedaj žena in hči, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v smislu določila prvega odstavka 337. člena ZPP, saj tožnica niti ne pove zakaj tega ne bi mogla trditi že v postopku na prvi stopnji.

8. Tožeča stranka zatrjuje tudi, da bi tožena stranka z začasno odredbo utrpela le neznatno škodo, vendar takšne svoje trditve ne konkretizira. Pritožbeno sodišče meni, da prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.

9. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da toženec ni plačal obratovalnih stroškov pomeni nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), prav tako pa na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

10. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

11. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.