Jedro

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sklep prvostopnega sodišča, opr. št. Ps 836/2002-25 z dne 5.9.2003, tožnici ni bil vročen v skladu z določbo 142. člena ZPP. Sodišče je sicer štelo, da je vročitev bila opravljena pravilno po določbi sedmega odstavka 142. člena ZPP, kjer je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Seveda pa ZPP pri tem misli zakonitega zastopnika iz členov 76 do 85 ZPP in pooblaščenca iz členov 86 do 102 ZPP oziroma člena 146 ZPP. Iz spisa ni razvidno, da bi tožnica v postopku imela kakšnega pooblaščenca v smislu določb ZPP, prav tako pa ni razvidno, da bi bila vročitev opravljena v skladu z določbami tretjega odstavka 142. člena ZPP.

Zato vročitev sodbe, zoper katero je bila možna pritožba, ni bila opravljena tako, kot to ZPP zahteva za osebno vročitev. Morebitno pooblastilo, ki ga lahko ima tožničin sin na podlagi posebnega sporazuma tožnice in pošte za sprejem priporočenih pošiljk, ni pooblastilo v smislu sedmega odstavka 142. člena ZPP, zato na pravilnost osebne vročitve nima vpliva.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pritožbo zoper sodbo opr. št. Ps 836/2002-25 z dne 5.9.2003 pa je kot prepozno zavrglo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajala je, da tožnici sodba z dne 5.9.2003 ni bila vročena osebno in po pravilih ZPP, zato je bila onemogočena pri uveljavljanju pravnih sredstev, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče zato izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sklep prvostopnega sodišča, opr. št. Ps 836/2002-25 z dne 5.9.2003, tožnici ni bil vročen v skladu z določbo 142. člena ZPP. Sodišče je sicer štelo, da je vročitev bila opravljena pravilno po določbi sedmega odstavka 142. člena ZPP, kjer je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Seveda pa ZPP pri tem misli zakonitega zastopnika iz členov 76 do 85 ZPP in pooblaščenca iz členov 86 do 102 ZPP oziroma člena 146 ZPP. Iz spisa ni razvidno, da bi tožnica v postopku imela kakšnega pooblaščenca v smislu določb ZPP, prav tako pa ni razvidno, da bi bila vročitev opravljena v skladu z določbami tretjega odstavka 142. člena ZPP.

Zato vročitev sodbe, zoper katero je bila možna pritožba, ni bila opravljena tako, kot to ZPP zahteva za osebno vročitev. Morebitno pooblastilo, ki ga lahko ima tožničin sin na podlagi posebnega sporazuma tožnice in pošte za sprejem priporočenih pošiljk, ni pooblastilo v smislu sedmega odstavka 142. člena ZPP, zato na pravilnost osebne vročitve nima vpliva. Sodišče je zato odločilo v nasprotju z določbo sedmega odstavka 142. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost odločitve, s čemer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, obenem pa je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožnici zaradi napačne vročitve oziroma nevročitve sodbe ni omogočila obravnavanja pred (pritožbenim) sodiščem.

Reviziji tožeče stranke je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP ugodilo in razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje.