8. 10. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Kranju, na seji 8. oktobra 2020

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19) in Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče v Kranju izpodbija Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in Kazenski zakonik (KZ-1). Navaja, da se je v postopku odločanja o predlogu obsojenca za vštetje pripora v kazen zapora, izrečeno s pravnomočno sodbo, zastavilo vprašanje ustavnosti navedenih zakonov, zato je prekinilo postopek. Predlaga začasno zadržanje izpodbijane ureditve. Zahtevi je priložilo sklep Okrajnega sodišča v Kranju št. II Kr 58543/2013 z dne 14. 2. 2020.

2.Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora na podlagi 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti. Če navedena pogoja nista izkazana, Ustavno sodišče zahtevo zavrže (prvi odstavek 25. člena ZUstS).

3.Predlagatelj v zahtevi navaja, da je postopek odločanja, v katerem se mu je zastavilo vprašanje ustavnosti izpodbijane ureditve, prekinil. Zahtevi je priložil preslikavo sklepa o prekinitvi postopka z dne 14. 2. 2020, ki ne vsebuje potrdila o pravnomočnosti, vsebuje pa pravni pouk, da zoper sklep ni pritožbe.

4.Tako dejstvo prekinitve postopka kot tudi to, da mora sodnik izkazati, da mora izpodbijano zakonsko določbo uporabiti v postopku, v katerem odloča, napolnjujeta okvir procesne predpostavke iz 156. člena Ustave in iz prvega odstavka 23. člena ZUstS, ki mora biti izpolnjena za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona. Ker je zoper sklep o prekinitvi postopka dovoljena pritožba (prvi odstavek 399. člena ZKP), ki lahko privede do drugačne odločitve o prekinitvi postopka, mora biti odločitev o prekinitvi postopka zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti pravnomočna. Navedeno izkaže predlagatelj s predložitvijo sklepa o prekinitvi postopka, opremljenega s potrdilom o pravnomočnosti.[1]

5.Ustavno sodišče predlagatelja ni pozvalo k predložitvi sklepa o prekinitvi s potrdilom o pravnomočnosti, saj pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS ni izpolnjen že zato, ker je z napačnim pravnim poukom predlagatelj stranko postopka odločanja o predlogu za vštetje pripora v pravnomočno izrečeno kazen zapora prikrajšal za pravico do pritožbe, ki jo Ustava varuje v 25. členu Ustave. Po ustaljeni ustavnosodni presoji napačen pravni pouk v odločbi za stranko ne more imeti nobenih škodljivih posledic. To pomeni, da se lahko stranka kadarkoli med postopkom za oceno ustavnosti zoper sklep o prekinitvi pritoži, kar lahko privede do drugačne odločitve o prekinitvi postopka. Z vidika postopka za oceno ustavnosti postopek v obravnavani zadevi sploh ni prekinjen.[2] Ker pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti iz 156. člena Ustave in prvega odstavka 23. člena ZUstS ni izpolnjen, je Ustavno sodišče zahtevo predlagatelja zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jaklič in Pavčnik.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-23/15 z dne 2. 7. 2015 (Uradni list RS, št. 53/15).

[2]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-147/15 z dne 16. 12. 2015.