Jedro

Dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora.

Izrek

Pritožbi dolžnice se ugodi, izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice in ji naložilo, da povrne upniku 13.464,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.03.2006 dalje do plačila.

Proti sklepu se pritožuje dolžnica po pooblaščencu in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi najprej opozarja, da je s sklepom o izvršbi upnik zaradi izterjave svoje obveznosti posegel na bančni račun dolžničinega pooblaščenca. Dolžnica se ne strinja s stališčem sodišča, da je terjatev, ki jo uveljavlja v izvršilnem postopku, sporna. To bi morda lahko veljalo za terjatev, ki se uveljavlja v pravdi pred pravnomočnostjo sodne odločbe, nikakor pa se kot sporna ne more šteti terjatev, ki se prisilno uveljavlja v izvršilnem postopku, enako kot predmetna terjatev upnika. V konkretnem primeru tudi terjatev iz spisa P v znesku 459.330,00 SIT ne more veljati za sporno, saj je sodna odločba pravnomočna in izvršljiva. Vsekakor so terjatve dolžnice iste kakovosti kot terjatev upnika.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Dolžnica je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, v katerem je uveljavljala v pobot nasproti upnikovi terjatvi svojo terjatev do upnika po sklepu o izvršbi v zadevi I in iz postopka P v znesku 459.350,00 SIT. Sodišče prve stopnje je štelo, da dolžnica uveljavlja ugovorni razlog iz 8.tč. 1.odst. 55.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), vendar je njen ugovor neutemeljen, saj v pobot lahko uveljavlja le terjatve, ki niso sporne. Po mnenju prvostopnega sodišča terjatve, glede katerih je v teku izvršba, in terjatve, ki jih dolžnica iztožuje v pravdnem postopku, niso nesporne.

Iz priloženega izvršilnega spisa I, ki ga je pribavilo prvostopno sodišče, izhaja, da ima dolžnica terjatev do upnika v višini 289.113,00 SIT in za stroške v znesku 13.950,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.01.2005 dalje do plačila. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 02.02.2005 in glede na to ta terjatev nikakor ne more biti sporna. Dolžnica ni predložila dokazil o terjatvi v zadevi P. Spis se je v času odločanja nahajal pri Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zaradi reševanja revizije, zato prvostopno sodišče ni moglo preveriti tudi te dolžničine terjatve do upnika. Upnik je zahteval izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer sklepa II Cp 415/2005 z dne 21.06.2005, po katerem mu mora dolžnica povrniti stroške pritožbenega postopka v terjani višini. Dolžnica je v ugovoru uveljavljala v pobot upnikovi terjatvi svojo terjatev iz izvršilnega postopka I, v kateri je sklep o izvršbi že postal pravnomočen. Po 8.tč. 1. odst. 55.čl. ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi dopusten tudi, če je terjatev prenehala zaradi dejstva, ki je nastopilo v času, ko tega dolžnica ni mogla več uveljavljati v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov. Pobot je eden od načinov prenehanja terjatve in do dejstva prenehanja terjatve s pobotom ne pride že s samim stekom pobotnih pogojev, ampak šele, ko ena stranka drugi to izjavi. Dolžnica pobotne izjave ni mogla dati v postopku, iz katerega izhaja upnikov izvršilni naslov glede na to, da gre za stroške pritožbenega postopka. Ker ni bilo ustrezne dolžničine izjave, upnikova terjatev do začetka tega izvršilnega postopka ni prenehala. Zato je dolžnica dejstvo prenehanje terjatve zaradi pobota lahko uveljavljala s pobotno izjavo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V izvršilnem postopku res ni mogoče uveljavljati v pobot spornih terjatev, vendar kot je bilo že navedeno, vsaj terjatev iz izvršilnega postopka ne more biti sporna. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča, da je terjatev iz izvršilnega postopka sporna, ni ugotavljalo okoliščin, ali je mogoče zaradi izvenpravdnega pobota dolžničina terjatev ugasnila z vložitvijo njenega ugovora. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o zavrnitvi ugovora razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP), posledično pa tudi stroškovno odločitev, in je vrnilo zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj ugotovi, ali je morebiti zaradi uveljavljenega ugovornega razloga iz 8.tč. 1.odst. 55.čl. ZIZ upnikova terjatev prenehala zaradi pobota z dolžničino nasprotno terjatvijo iz izvršilnega postopka. Dolžnica tudi opozarja, da je bila izvršba predlagana na račun, ki ni dolžničin, kar bo tudi moralo preveriti sodišče prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).