Pridobitev podatkov o konkurenčni dejavnosti nekdanjega delavca s strani odvetnika

Datum

26.07.2024

Številka

07121-1/2024/879

Kategorije

Pravne podlage, Sodni postopki, Pridobivanje OP iz zbirk

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 25. 7. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko odvetnik, na podlagi 10. člena ZOdv, pridobi podatek o tem, ali in kdaj je bila nekdanja delavka odvetnikove stranke (podjetje) prijavljena kot strokovna delavka s področja varnosti in zdravja pri delu. Delavka je imela dogovorjeno konkurenčno klavzulo. Upravljavec osebnih podatkov je Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti (Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela - Sektor za varnost in zdravje pri delu). Dolžnost vsakega podjetja – izvajalca strokovnih nalog na področju varnosti in zdravja pri delu namreč je, da svoje strokovne delavce prijavijo pristojnemu Sektorju za varnost in zdravje pri delu. Če odvetnik izkaže vse ostale zakonske pogoje za pridobitev osebnih podatkov, vas zanima, ali je za izkaz konkretnega procesnega dejanja (posamične zadeve) dovolj, če gre za bodoče oziroma predvideno dejanje (npr. nameravana tožba).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP lahko odvetnik, pod pogojem izpolnjevanja pogojev iz 10. člena ZOdv, pridobi osebne podatke o nekdanjem delavcu zaradi ugotavljanja kršitve konkurenčne klavzule tudi v primeru, če civilni sodni postopek še ni v teku.

Obrazložitev

Razlogi za zgornje stališče so zlasti naslednji:

-Ko je npr. sodni postopek že v teku, 10. člen ZOdv ni več edina možnost za pridobitev relevantnih osebnih podatkov, saj se možnosti za pridobivanje osebnih podatkov v sodni fazi razširijo s pravnimi podlagami, ki jih ima sodišče (npr. 10. člen ZPP, pravila o ediciji listin ter dokazovanje z izvedenci). Zato ima 10. člen ZOdv pomembno uporabno vrednost ravno v predsodni fazi;

-Odvetniški poklic ne obsega le zastopanja strank v ožjem smislu pred sodišči in drugimi organi v uradnih postopkih, pač pa širši spekter strokovnih nalog oziroma opravil že pred začetkom takega uradnega postopka in celo po njem;

-Seznanitev z relevantnimi osebnimi podatki je za odvetnika ključna v fazi pridobivanja informativnega in dokaznega gradiva za namen procesnega načrtovanja, ugotavljanja domnevnega obstoja neke pravice ali dolžnosti (odvetnikove stranke ali nasprotne stranke), ugotavljanja materialnopravne utemeljenosti zahtevka, ugotavljanja možnosti za uspeh in podobno. To pa spada zlasti v čas pred konkretnim sodnim postopkom;

-Primarni namen npr. sodnega postopka ni pridobivanje osebnih podatkov, pač pa predvsem odločanje o že postavljenih zahtevkih na podlagi že predlaganih dokazov;

-V civilnem sodnem postopku informativno zbiranje dokazov praviloma ni dovoljeno. Zato so stranke pri zbiranju informativnega gradiva odvisne od pravnih podlag, ki jih imajo same ali od pravne podlage, ki jo ima odvetnik po ZOdv;

-ZOdv izrecno ne omejuje pridobivanja osebnih podatkov le na primere, ko je neko pravno sredstvo že vloženo v uradnem postopku oziroma tega ne določa kot pogoj;

-Civilnopravni spori se ne rešujejo le v sodnih postopkih, pač pa tudi z izvensodnimi aktivnostmi in v postopkih alternativnega reševanja sporov. V tekem primeru do vložitve npr. tožbe sploh ne pride;

-Iz mnenja IP št. 07120-1/2023/524, ki ga omenjate, ne izhaja, da mora biti sodni postopek že v teku, pač pa izhaja, da mora odvetnik ustrezno konkretizirati nameravano pravno sredstvo (npr. katero pravno sredstvo bo uporabil, pred katerim organom, v katerem postopku in na kateri podlagi).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka