Jedro

Iz javno objavljenih podatkov na spletni strani Statističnega urada RS izhaja, da je letna stopnja rasti cen v letu 2022 znašala 10,3%. Tega podatka pa po stališču pritožbenega sodišča na podlagi 51. člena Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, da bi se celotna nagrada sodnemu cenilcu enostavno povišala za 10%, saj iz besedila določbe ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. V zadnjem stavku citirane določbe uporabljena besedna zveza "od uveljavitve zadnjega zvišanja", po stališču pritožbenega sodišča potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da 51. člen Pravilnika predstavlja splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru. Ta pa lahko v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)1 "uveljavi zvišanje" s spremembo Pravilnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu za gradbeništvo in nepremičnine A. A. za opravljeno cenitveno delo odmerilo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem bruto znesku 748,29 EUR (točka I izreka) in odločilo, da je od odmerjenega skupnega bruto zneska potrebno obračunati in plačati še 8,85% prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 66,22 EUR in 0,53% prispevka za zdravstvo in poškodbe pri delu v višini 3,97 EUR (točka II izreka). Ugotovilo je, da sodni cenilec ni zavezanec za DDV (točka III izreka) ter sklenilo, da obračun in plačilo davka od osebnih prejemkov, prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevka za zdravstvo in poškodbe pri delu ter plačilo neto nagrade na TRR cenilca izvrši finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Mariboru na ustrezne račune iz vnaprej založenih sredstev predujma v znesku 750,00 EUR (točka IV izreka), medtem ko mora upnik Republika Slovenija v roku 45 dni plačati predujem v višini 68,48 EUR za že izdelano cenitveno poročilu ter sodišču posredovati dokazilo o plačilu predujma (točka V izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je sodni cenilec vložil pravočasno pritožbo, v kateri je izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje v delu, kjer mu ni priznalo plačila za izdelavo zahtevne cenitve ter 10% uskladitve višine plačila zaradi spremembe rasti cen življenjskih potrebščin. V zvezi z zahtevnostjo cenitve je navedel, da prvi odstavek 42. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik) določa merila, po katerih sodišče ugotavlja zahtevnost cenitve in s tem povezano višino nagrade. Zahtevnost izvedenskega ali cenilnega dela je treba ocenjevati objektivno, s stališča stroke, ki je predmet izvedenstva oziroma cenitve. Za zelo zahtevno mnenje oziroma cenitev gre takrat, ko to odstopa od običajnega, povprečnega izvedenskega mnenja oziroma cenitve in sodna praksa pri tem upošteva predvsem primerjavo izvedenskih mnenj o enakih oziroma podobnih strokovnih vprašanjih. Cenitveno poročilo v konkretni zadevi tak standard dosega, saj je v primerjavi z ostalimi cenitvenimi poročili bolj kompleksno, sodni cenilec pa je za njegovo pripravo porabil več časa kot običajno, prav tako je moral pregledati več dokumentacije, kar je vse podrobno pojasnil že ob priglasitvi stroškov, zato mu za opravljeno cenitev pripada plačilo za zelo zahtevno cenitev v višini 525,00 EUR. V zvezi s priglašeno postavko uskladitve višine plačila za opravljeno delo glede na rast cen življenjskih potrebščin pa se je cenilec skliceval na 51. člen Pravilnika, po katerem se višina plačila za opravljeno delo spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad RS. Meni, da stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja določba 51. člena Pravilnika veljavno pravno podlago in pooblastilo zakonodajalcu, ne pa posameznemu sodnemu cenilcu, ni pravilno, saj je pravilnik podzakonski akt, ki ga izda minister za pravosodje. Podlaga za njegovo izdajo je četrti odstavek 45. člen Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT), v katerem je določeno, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Namen sporne določbe glede na navedeno ne more biti zgolj programski, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, saj tovrstna programska norma v podzakonskem predpisu ne bi bila potrebna. Določbo je zato potrebno razlagati na način, da jo sodišče ob odločanju v konkretnem primeru mora uporabiti. Sodni cenilec je pritožbenemu sodišču zato predlagal, da odločitev sodišča prve stopnje spremeni in mu v celoti prizna priglašeno plačilo oziroma izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter priglasil pritožbene stroške.

3. Upnik in dolžnik nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

**Glede odločitve o nagradi za opravljeno cenitev:**

6. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da cenilcu ni priznalo priglašenih 525,00 EUR nagrade za izdelavo zelo zahtevne cenitve, pač pa 350,00 EUR osnovne nagrade za izdelavo običajne cenitve. Svojo odločitev je pojasnilo z argumentom, da v obravnavani zadevi ni šlo za večji kompleks nepremičnin z več objekti, niti za uporabo zelo zahtevnih metod vrednotenja, temveč za standardno metodo vrednotenja le na podlagi tržnih primerjav. Prav tako je pojasnilo, da je cenilec ocenil 5 skupaj ležečih parcel, ki vse predstavljajo ravninska stavbna zemljišča v k.o. ... in iz cenitvenega poročila povzelo, kaj te nepremičnine predstavljajo v naravi.1 Glede na 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodni cenilec sodišča prve stopnje v zahtevnost cenitve tudi ni prepričal z navedbami v spremnem dopisu z dne 27. 12. 2022, kjer je navedel, da je bila zahtevnost ocenjevanja večja kot v običajnih primerih, saj je šlo za ocenitev več zemljiških parcel in ene dvostanovanjske stavbe ter ene poslovne stavbe, ki je spremenjena v stanovanjsko funkcijo, za kar je bilo potrebno ugotavljati skladnost zgrajenih stavb z izdanimi upravnimi dovoljenji, proučiti možnost in ukrepe za pridobitev uporabnega dovoljenja za stavbo št. 1439 ter za spremembo namembnosti stavbe št. 1440 in opraviti meritve vseh prostorov obeh stavb z dvema ogledoma.

7. Prvi odstavek 42. člena Pravilnika določa, da sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

8. Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je cenilec večjo zahtevnost izdelane cenitve v pritožbi ponovno poudaril z navedbo pojasnil, ki jih je podal ob priglasitvi stroškov, dodatno pa je navedel še, da je za navedeno cenitev porabil več časa kot običajno, prav tako je moral pregledati več dokumentacije. Iz obračuna stroškov izhaja, da je cenilec pridobil do 100 strani dodatne dokumentacije, med katero je naštel ZK izpisek, podatke GURS o nepremičnini, Poročilo o parceli (GIS in Občina M.), pregled celotne tehnične in upravne dokumentacije, gradbenega in uporabnega dovoljenja za stavbi št. 1439 in 1440 in pridobitev podatkov o realiziranih prodajah nepremičnin na obravnavnem področju v aplikaciji Trgoskop, za kar mu je sodišče prve stopnje priznalo priglašena 102,00 EUR po 38. členu Pravilnika. Samo proučevanje dodatne dokumentacije zato ne more vplivati na zahtevnost izdelane cenitve, saj je bila cenilcu zato priznana posebna nagrada. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je cenilec naštel dokumentacijo, ki je običajna podlaga za izdelavo cenitve. Nekoliko izstopa le pregled celotne tehnične in upravne dokumentacije ter gradbenega in uporabnega dovoljenja za obe stavbi, kar je potreboval za primerjavo stanja v dokumentaciji in v naravi, saj je pri oceni tržne vrednosti nepremičnin moral upoštevati stroške legalizacije delno neskladnih stavb ter stroške za pridobitev uporabnega dovoljenja. Dejstvo, da je ocenjevana stanovanjska stavba št. 1439 po podatkih v cenitvenem poročilu delno neskladno zgrajena in nima uporabnega dovoljenja, medtem ko je stavba št. 1440 zgrajena v skladu s projektom in ima uporabno dovoljenje, po presoji pritožbenega sodišča pri izdelavi cenitvenega poročila predstavlja običajno (neurejeno) stanje starejših nepremičnin v Sloveniji, ne pa takega odstopanja, ki bi opravičevalo 50% povišanje nagrade v smislu zelo zahtevne cenitve. V zvezi s časom, ki ga je cenilec porabil za izdelavo cenitve pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v pritožbi ni pojasnil, koliko več časa je zaradi povečane zahtevnosti cenitve porabil v obravnavani zadevi v primerjavi z običajnimi cenitvami. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil cenilec postavljen s sklepom dne 29. 9. 2022, s katerim mu je sodišče prve stopnje za izdelavo cenitve določilo običajen rok 45 dni, tega pa s sklepom z dne 25. 11. 2022 na prošnjo cenilca podaljšalo še za 20 dni. Iz elektronskega sporočila sodnega cenilca z dne 24. 11. 2022 izhaja, da je za podaljšanje roka zaprosil, ker iz arhiva UE Maribor še ni dobil kopij gradbenega in uporabnega dovoljenja, ne pa zaradi tega, ker cenilec zaradi kompleksnosti zadeve mnenja v danem roku ne bi mogel izdelati.

9. Glede kompleksnosti in vrste zadeve, ki je bila v obravnavani zadevi predmet cenitve, pa se je sodni cenilec v pritožbi skliceval na navedbe, ki jih je podal v obrazložitvi stroškovnika. Pritožbeno sodišče se po vpogledu v cenitveno poročilo strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da stanje ocenjevanih nepremičnin v naravi ne predstavlja večjega kompleksa nepremičnin, kot bi bilo mogoče razbrati iz obrazložitve cenilca, pač pa delno podkleteno enonadstropno stanovanjsko hišo z dodatnim objektom – garažo (preurejeno v stanovanje) s funkcionalnim zemljiščem in vrtom. Kot je že obrazloženo zgoraj, ugotavljanje skladnosti zgrajenih stavb z izdanimi upravnimi dovoljenji ter proučitev možnosti in ukrepov za pridobitev uporabnega dovoljenja za stavbo št. 1439 ter za spremembo namembnosti stavbe št. 1440 sicer vpliva na tržno vrednost obeh stavb, vendar po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja takšne kompleksnosti zadeve, da bi bistveno odstopala od opravljanja običajnih cenitev in bi zgolj zaradi tega dejstva šlo za izdelavo zelo zahtevne cenitve. Prav tako opravljanje meritev vseh prostorov obeh stavb z dvema ogledoma ne vpliva na večjo zahtevnost pri izdelavi cenitve, saj je sodišče prve stopnje za to opravilo cenilcu priznalo priglašeno nagrado za čas trajanja obeh ogledov, slednji pa tudi ni posebej pojasnil, kako bi se opravljanje meritev odražalo v večji kompleksnosti cenitve.

10. V skladu z vsem zgoraj obrazloženim pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pri presoji zahtevnosti izdelave cenitve ravnalo v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 42. člena Pravilnika. Sodni cenilec s pritožbenimi navedbami in navedbami, ki jih je v zvezi z zahtevnostjo cenitve podal ob priglasitvi stroškov, ni uspel prepričati sodišča, da cenitev stanovanjske hiše s prizidkom in pripadajočim zemljiščem po zahtevnosti toliko odstopa od običajnih cenitev, da bi opravičevala odmero nagrade za zelo zahtevno cenitev.

**Glede odločitve o povišanju nagrade (uskladitvi plačila) po 51. členu Pravilnika:**

11. Sodni cenilec je v stroškovniku priglasil tudi 10% povišanje celotne nagrade na podlagi 51. člena Pravilnika. Ta določa, da se višina plačila za opravljeno delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad RS. Sprememba višine plačila je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

12. Iz javno objavljenih podatkov na spletni strani Statističnega urada RS izhaja, da je letna stopnja rasti cen v letu 2022 znašala 10,3%. Tega podatka pa po stališču pritožbenega sodišča na podlagi 51. člena Pravilnika ni mogoče uporabiti tako, da bi se celotna nagrada sodnemu cenilcu enostavno povišala za 10%, saj iz besedila določbe ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču. V zadnjem stavku citirane določbe uporabljena besedna zveza „od uveljavitve zadnjega zvišanja“, po stališču pritožbenega sodišča potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da 51. člen Pravilnika predstavlja splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru. Ta pa lahko v skladu s četrtim odstavkom 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT)2 „uveljavi zvišanje“ s spremembo Pravilnika.

13. To stališče potrjuje tudi sistemska razlaga citirane določbe, saj usklajevanje višine plačila v primeru rasti cen življenjskih potrebščin urejajo tudi Odvetniška tarifa (OT),3 Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik o tarifi)4 in Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen.5 Vendar pa je med temi pravilniki pomembna razlika, da OT in Pravilnik o tarifi poleg že citiranih splošnih določb o usklajevanju vrednosti točke, s katero je vrednoteno plačilo za opravljeno delo, natančno urejata postopek, po katerem se vrednost točke spremeni glede na rast cen življenjskih potrebščin. Tretji odstavek 13. člena OT tako za odločanje o spremembi vrednosti točke pooblašča Upravni odbor Odvetniške zbornice, k sklepu upravnega odbora pa v skladu s četrtim odstavkom 13. člena OT daje upoštevaje merila iz drugega odstavka 13. člena OT soglasje še minister, pristojen za pravosodje.6 Peti odstavek 6. člena Pravilnika o tarifi pa določa, da o spremembi vrednosti točke odloča minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju Zbornice izvršiteljev.

14. K že obrazloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da bi neposredna uporaba določbe 51. člena Pravilnika na tak način, za katerega se v obravnavani zadevi zavzema sodni cenilec, vodila k neenakemu obravnavanju oseb, ki jim sodišča odmerjajo plačilo za opravljeno delo na podlagi Pravilnika. Upoštevanje rasti cen življenjskih potrebščin pri odmeri nagrade za opravljeno delo posameznega sodnega cenilca (izvedenca ali tolmača) namreč ne more biti odvisno od tega, ali je slednji tako povišanje priglasil v svojem obračunu, nato pa še od vprašanja, kako bo posamezno sodišče pri odmeri nagrade razlagalo 51. člen Pravilnika.

15. Glede na vse obrazloženo, pa tudi, ker materialnopravni preizkus ni pokazal nepravilnosti pri odmeri nagrade in stroškov cenilca, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa.

16. Cenilec, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ), kot izhaja iz točke II izreka tega sklepa.

1 Tako gre pri parc. št. 618/281 za na isti parceli ležečo stanovanjsko stavbo št. 1439 v skupni neto površini 243,43 m2 in poslovni (sedaj preurejen v garažo s stanovanjem) objekt – stavbo št. 1440 v skupni neto površini 171,44 m2 na naslovu stalnega prebivališča dolžnika, pri parceli št. 618/177 za urejeno funkcionalno zemljišče k prej navedeni stanovanjski in poslovni stavbi (slednja glede na podatke oziroma fotografije v cenitvenem poročilu predstavlja samostojen prizidek – garažo k stanovanjski stavbi), pri parceli št. 618/24 za zelenjavni vrt, pri parc. št. 618/91 in 618/280 pa za odsek javne prometnice – ...kompleknost . 2 Ta določa, da minister predpiše višino plačila za opravljeno delo ter povrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena. 3 Drugi odstavek 13. člena OT določa, da se vrednost točke spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad RS, ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. 4 Četrti odstavek 6. člena Pravilnika o tarifi določa, da se vrednost točke spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad RS. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. 5 3.a člen tega pravilnika določa, da se zneski iz te tarife spreminjajo glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad RS. Sprememba zneskov tarife je možna v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. 6 Poleg tega 21. člen OT določa še, da se pri prvi uskladitvi vrednosti točke od uveljavitve te tarife kot datum zadnjega zvišanja vrednosti točke upošteva 24. junij 2003.