Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti narok, saj sta ga obe stranki izrecno zahtevali, pa čeprav sta v nadaljevanju stavka pojasnili, da ga predlagata zato, da se na njem izvedejo predlagani dokazi. Ob taki strankini zahtevi in izrecni volji zakonodajalca, da se v tem primeru narok izvede, mora sodišče prve stopnje izvesti narok, četudi na njem ne namerava zaslišati predlaganih prič.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača 2.456,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2016 do plačila.

2. Tožeča stranka je zoper izpodbijano sodbo vložila pravočasno pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožeče strank je bila vročena toženi stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo brez razpisa naroka, in sicer na podlagi ocene, da lahko o spornem dejanskem stanju odloči na podlagi predloženih listinskih dokazov, in ker nobena stranka ni predlagala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe brez izvedbe naroka. Utemeljeno torej opozarja na procesno kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti.

7. Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti narok, saj sta ga obe stranki izrecno zahtevali, pa čeprav sta v nadaljevanju stavka pojasnili, da ga predlagata zato, da se na njem izvedejo predlagani dokazi (tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2017 navedla, da … naslovnemu sodišču predlaga, da izvede narok, na katerem naj izvede vse predlagane dokaze, nato pa naj tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ...). Ob taki strankini zahtevi in izrecni volji zakonodajalca, da se v tem primeru narok izvede, mora sodišče prve stopnje izvesti narok, četudi na njem ne namerava zaslišati predlaganih prič.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ob tem višje sodišče pripominja, da je presoja sodišča prve stopnje, da bi premoženjska škoda nastala šele s plačilom računa za popravilo vozila, ne pa ob poškodbi vozila, materialnopravno zmotna. Tožeča stranka je zmanjšanje vrednosti svojega premoženja utrpela namreč ob poškodbi vozila, ob oceni stroškov popravila vozila pa se je ugotavljal obseg škode. Poleg tega višje sodišče pripominja, da tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je zatrjevala (in v zvezi s tem predlagala dokaze), da je bilo vozilo popravljeno na podlagi Izračuna cene popravila pri pooblaščenem servisu R. d. o. o. Po mnenju višjega sodišča se torej tožničine trditve ne nanašajo (približno) na oceno škode, temveč na stroške dejansko izvedenega popravila vozila (četrti odstavek 17. člena Splošnih pogojev).

9. Glede na sprejeto odločitev o razveljavitvi izpodbijane sodbe in vrnitvi zadeve v novo sojenje je višje sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.