Jedro

Da bi toženka v obravnavanem postopku lahko opravila vsebinski preizkus zadeve, se je morala seznaniti z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP oziroma omogočiti tožniku, da se o teh razlogih izjavi. To je storila z dopisom z dne 15. 5. 2015, v katerem je tožnika med drugim pozvala, naj „konkretno in natančno“ navede razlog, zaradi katerega želi vložiti predlog za obnovo postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave in za vložitev predloga za obnovo postopka, oboje v zvezi s pravdnim postopkom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 2851/2010, zaradi dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik na poziv toženke navedel, da želi BPP za obnovo postopka, v katerem je izjavo o pripoznavi dal v zmoti in pod vplivom prisile ter zvijače, kar dokazuje z novimi dokazi, ki jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogel navesti oziroma predložiti, kar izhaja iz priloženih dokumentov. Navedel je tudi, da je postopek obnove v teku, kar izhaja iz priloženega dopisa sodišča. Toženka na podlagi te izjave meni, da želi tožnik vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave in predlog za obnovo postopka. Ker pa je bila sodna poravnava sklenjena 18. 10. 2011, je tožnik zamudil triletni zakonski objektivni rok za vložitev tožbe za njeno razveljavitev, za obnovo postopka pa kljub pozivu toženke ni navedel nobenih konkretnih razlogov. Po njenem mnenju zato nima verjetnih izgledov za uspeh, kar je v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pogoj za dodelitev BPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je predlog za obnovo postopka vložil že 13. 9. 2014, kar pomeni, da ni zamudil zakonskega roka treh let, po vsebini pa vztraja pri tem, da je izjavo o pripoznavi dal v zmoti in pod vplivom prisile ter zvijače. Za izpodbijanje sodbe na tej podlagi prosi, da se mu dodeli BPP. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Toženka se je pri izdaji izpodbijane odločbe oprla na 24. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da je pri presoji upravičenosti prosilca do BPP treba kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (…) (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je (med drugim) pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Povzeta zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

ZBPP organu, ki odloča o dodelitvi BPP, ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zadeva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskem stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled.

Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, na primer zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedenega zakonskega besedila brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav v omejenem obsegu, v skladu s prej omenjenim pravnim standardom „očitnosti“.

Da bi toženka v obravnavanem postopku lahko opravila vsebinski preizkus zadeve, se je morala seznaniti z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP oziroma omogočiti tožniku, da se o teh razlogih izjavi. To je storila z dopisom z dne 15. 5. 2015, v katerem je tožnika med drugim pozvala, naj „konkretno in natančno“ navede razlog, zaradi katerega želi vložiti predlog za obnovo postopka.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, tožnik takih razlogov ni navedel, temveč je zgolj povzel zakonsko opredelitev enega izmed razlogov za obnovo postopka iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tudi listine, na katere se je skliceval, pa se v ničemer ne nanašajo na morebitne obnovitvene razloge. Sodišče se strinja s toženko, da s tem ni navedel nobenega konkretnega razloga, ki ga želi uveljavljati s predlogom za obnovo postopka, prav tako pa tudi z njeno ugotovitvijo, da predlog za obnovo postopka brez navedbe konkretnega obnovitvenega razloga nima verjetnih izgledov za uspeh. V tem pogledu je torej izpodbijana odločba ustrezno obrazložena, pravilna in zakonita.

Kljub temu, da je tožnik s svojo vlogo zaprosil izključno za dodelitev BPP zaradi predloga za obnovo postopka, je toženka morebitno utemeljenost prošnje preizkusila tudi s stališča možnosti vložitve tožbe za izpodbijanje sodne poravnave ter ugotovila, da take tožbe ni več mogoče vložiti zaradi preteka objektivnega zakonskega roka. Tudi v tem pogledu se sodišče strinja z njeno ugotovitvijo, da tožnik zato nima verjetnih izgledov za uspeh, glede na tožbene navedbe pa pripominja še, da na to v ničemer ne more vplivati morebitna pravočasna vložitev predloga za obnovo postopka.

Glede na navedeno je tožba po presoji sodišča neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, ne morejo vplivati na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.