Jedro

V konkretnem primeru se presoja pravilnost in zakonitost sklepa o zadržanju postopka davčne izvršbe. Po presoji sodišča je prvostopni organ ravnal povsem pravilno in v skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 154. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 3. odstavka 174. člena ZDavP-2, da je postopek davčne izvršbe „prekinil“ in izdal izpodbijani sklep, s katerim je zadržal postopek izvršitve davčne izvršbe do rešitve ugovora.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ v točki 1. izreka odločil, da se postopek davčne izvršbe zoper dolžnico A. s.p., začet s sklepom o davčni izvršbi dolga na denarno terjatev dolžnika št. DT 42914-33/2009,1-16022-02 z dne 6. 4. 2009, ki jo ima do tožnice, zadrži do vročitve odločbe oz. sklepa o ugovoru. V točki 2. izreka je navedel, da posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe ostanejo v veljavi. V točki 3 izreka je navedel, da davčnemu organu stroški postopka niso nastali. S sklepom o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnice A. s.p. št. DT 42914-33/2009,1-16022-02 z dne 6. 4. 2009 je bil začet postopek davčne izvršbe z rubežem dolžničine terjatve, ki jo ima do tožnice. Tožnica je kot dolžničina dolžnica vložila ugovor zoper sklep o davčni izvršbi. V skladu z 2. točko 1. odstavka 154. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08, v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ s sklepom zadrži že začet postopek davčne izvršbe za čas do vročitve odločbe oz. sklepa o ugovoru. Skladno z navedeno določbo je davčni organ odločil, da se postopek davčne izvršbe zadrži. Drugostopni davčni organ je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi navedel, da iz dokumentacije upravnega spisa izhaja, da je tožnica v postopku davčne izvršbe pravočasno podala ugovor. Na podlagi 3. odstavka 174. člena ZDavP-2 davčni organ, če ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje in zadrži postopek izvršitve do rešitve ugovora. Po določbi 2. točke 1. odstavka 154. člena ZDavP-2 davčni organ s sklepom zadrži že začet postopek davčne izvršbe za čas do vročitve odločbe oz. sklepa o pritožbi iz 4. odstavka 157. člena ali ugovora iz 158. člena, 164. člena, 169. člena ali 174. člena ZDavP-2 oz. do odločitve v zadevi v primeru, če izpodbijanje akta iz 240. člena ZDavP-2 zadrži izvajanje izvršbe. Po 2. odstavku 154. člena ZDavP-2 posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe, razen rubeža na dolžnikove denarne prejemke in denarna sredstva pri bankah oz. hranilnicah, ostanejo v veljavi. Glede na to, da je tožnica zoper sklep o davčni izvršbi ugovarjala, prvostopni organ pa je ugovor odstopil reševanje pritožbenemu organu, kar stori takrat, kadar meni, da ugovor ni utemeljen, je prvostopni organ pravilno postopal, ko je izdal izpodbijani sklep. Z izpodbijanim sklepom se ni odločalo o samem ugovoru, podanem zoper sklep o davčni izvršbi z dne 6. 4. 2009, temveč je glede na to, da je prvostopni organ presodil, da ugovor ni utemeljen, tega odstopil v reševanje pritožbenemu organu, kot pristojnemu organu za reševanje pritožbe. Prvostopni organ z izpodbijanim sklepom ni odločal o ugovoru, temveč je le zadržal postopek davčne izvršbe po sklepu o davčni izvršbi z dne 6. 4. 2009, kar izhaja tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, ki postane izvršljiv. O navedbah, ki se navedeno nanašajo na samo upravičenost izvršb na terjatev dolžničine dolžnice (tožnice), se v predmetni zadevi ni odločalo. O tem se odloča v drugem postopku in sicer v postopku v zvezi z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 6. 4. 2009. V skladu z navedenim so ugovori tožnice s tem v zvezi, neutemeljeni.

Tožnica se z odločitvijo davčnih organov ne strinja in v tožbi navaja, da terjatev tožnice, kot dolžničine dolžnice ni izkazana. Dolžnica ni predložila ustrezne odločbe s potrdilom o pravnomočnosti, iz katere bi bilo razvidno, da je sporna terjatev pravnomočna. Za trditve dolžnica ni predložila listine, ki bi dokazovala, da je njena terjatev do tožnice utemeljena in da je mogoče na osnovi te terjatve poseči na premoženje tožnice. V skladu z določili ZDavP-2 davčni organi niso pooblaščeni in nimajo pristojnosti presojati utemeljenosti terjatev dolžnice do tožnice. To pristojnost ima sodišče. Davčni organ bi lahko v okviru davčne izvršbe upošteval terjatev dolžnice do dolžničine dolžnice le pod pogojem, če bi dolžnica predložila pravnomočno odločbo sodišča. Le na podlagi takšne odločbe bi dolžnica lahko izkazovala terjatev do tožnice, kot dolžničine dolžnice. Takšne odločbe pa tožnica ni predložila. V skladu z navedenim bi moral davčni organ upoštevati ugovor tožnice, saj ni podlage za uporabo 174. člena ZDavP-2. Davčni organ je v tem postopku presegel obseg svojih pooblastil, saj ne more odločati o utemeljenosti ugovora dolžničine dolžnice. Pritožbeni organ je napačno tolmačil določbo 174. člena ZDavP-2. Terjatve med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom, ki niso ugotovljene v sodnem postopku ne morejo biti predmet poplačila v davčnem postopku, saj so sporne. Prav zaradi tega tudi ZDavP-2 uvaja ugovor tretjega, torej dolžničine dolžnice. Kolikor dolžničina dolžnica pravočasno v davčnem postopku ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi, s katerim jo davčni organ pozove na plačilo dolga dolžnice, je ugovor utemeljen, dolžnica pa mora svojo terjatev dokazati na sodišču in ne pri davčnem organu. Na podlagi navedenega tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožnici tudi prisodi priglašene stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v predmetni zadevi z odločbo organa druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sklepa o zadržanju postopka davčne izvršbe, zoper katerega je tožnica podala pritožbo. V predmetni zadevi se ni presojala utemeljenost ugovora tožnice, podanega zoper sklep o davčni izvršbi z dne 6. 4. 2009, kar je bilo tožnici tudi obrazloženo. V tožbi tožnica še vedno podaja ugovore glede same terjatve, o čemer se vodi drug postopek (pod opr. št. II U 434/2009). V tem drugem postopku pa bo imela tožnica vse možnost navajanja ugovorov, zakaj po njenem mnenju ni utemeljen rubež terjatve. V predmetni zadevi pa gre zgolj za sklep o zadržanju davčne izvršbe zaradi ugovora tožnice zoper sklep o davčni izvršbi z dne 6. 4. 2009. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba se zavrne.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom odločil, da se zadrži postopek davčne izvršbe zoper dolžnico A. s.p., začet s sklepom o davčni izvršbi dolga na denarno terjatev dolžnice št. DT 42914-33/2009,1-16022-02 z dne 6. 4. 2009, ki jo ima do tožnice, do vročitve odločbe oz. sklepa o ugovoru. Med strankama ni sporno, da je tožnica zoper sklep o davčni izvršbi dolga na denarno terjatev dolžnice št. DT 42914-33/2009,1-16022-02 z dne 6. 4. 2009 pravočasno ugovarjala. S tem v zvezi poteka pri tem sodišču upravni spor, ki se vodi pod opravilno št. II U 434/2009. V navedenem sporu bo sodišče odločalo o utemeljenosti ugovorov tožnice kot dolžničine dolžnice glede terjatev, ki so predmet sklepa o izvršbi z dne 6. 4. 2009. V predmetni zadevi pa sodišče presoja pravilnost in zakonitost sklepa o zadržanju postopka davčne izvršbe zoper dolžnico A. s.p., začetega s sklepom o davčni izvršbi dolga na denarno terjatev dolžnice št. DT 42914-33/2009,1-16022-02 z dne 6. 4. 2009, za čas do vročitve odločbe oz. sklepa o ugovoru. Na podlagi 3. odstavka 174. člena ZDavP-2 davčni organ, če ugotovi, da ugovor ni utemeljen, odstopi ugovor organu druge stopnje in zadrži postopek izvršitve do rešitve ugovora. Na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 154. člena ZDavP-2 davčni organ s sklepom zadrži že začeti postopek davčne izvršbe za čas do vročitve odločbe oz. sklepa. Tožnici je pravilno pojasnila že tožena stranka, da se v predmetni zadevi presoja pravilnost in zakonitost sklepa o zadržanju postopka davčne izvršbe. V predmetni zadevi se ne presoja utemeljenost ugovora tožnice zoper sklep o davčni izvršbi z dne 6. 4. 2009, zato sodišče do očitkov tožnice v tej smeri ni opredeljeno. Po presoji sodišča je prvostopni organ ravnal povsem pravilno in v skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 154. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 3. odstavka 174. člena ZDavP-2, da je postopek davčne izvršbe „prekinil“ in izdal izpodbijani sklep, s katerim je zadržal postopek izvršitve davčne izvršbe do rešitve ugovora.

Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker relevantne okoliščine niso sporne.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.