Jedro

Konstantno vlaganje identičnih, vsebinsko praznih vlog, ne glede na vsebinsko različnost izvornih odločb na katere je toženec vloge vlagal, jasno kaže na namen zavlačevanja postopka in namen preprečitve nastopa pravnomočnosti. S takšnim ravnanjem je toženec tako zlorabljal svoje sicer legitimne pravice v postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da toženca za zlorabo procesnih pravic kaznuje z denarno kaznijo.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 12. 1. 2017 se delno ugodi in se sklep, kolikor se odločitev nanaša na zavrženje vloge z dne 27. 9. 2016 razveljavi, sicer se pritožba zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 5. 9. 2016 se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

K pritožbi zoper sklep z dne 12. 1. 2017

1. Z izpodbijanim popravnim sklepom in sklepom z dne 12. 1. 2017 je sodišče prve stopnje svoj sklep z dne 5. 9. 2016 v II. točki izreka v navedbi datuma vloge tožene stranke, popravilo tako, da je datum "29. 9. 2014" nadomestilo s pravilnim datumom "18. 8. 2016" (I. točka izreka); vlogo tožene stranke z dne 18. 8. 2016 naslovljeno kot "ugovor po poteku roka zoper sodbo o izpraznitvi prostorov, ki je takse prost ... in zahteva ..." skupaj z dopolnitvijo te vloge z dne 27. 9. 2016, zavrglo (II. točka izreka); toženo stranko zaradi zlorabe procesnih pravic kaznovalo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR, ki jo mora v roku 15 dni od prejema sklepa plačati na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani ter o tem sodišču predložiti dokazilo o plačilu (III. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je toženec dne 25. 1. 2017 vložil vlogo naslovljeno kot "ugovor zoper popravni sklep in sklep zaradi izpraznitve poslovnih prostorov ... in zahteva ...", ki jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo za pritožbo zoper sklep z dne 12. 1. 2017. Navaja, da sklep "ni predmet odločanja sodišča na podlagi zakona, kar pomeni, da nima materialnopravne podlage v zakonu, Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni pristojno za odločanje o izpraznitvi stanovanja na podlagi zakona, zaradi česar je štetje sodišča, ki ni predmet sojenja na podlagi zakona, brezpredmetno" in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi, tožbo pa zavrže. V nadaljevanju, na podoben način, podrobneje razlaga, zakaj tožba (in v posledici sodba) nima materialnopravne podlage.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba ne vsebuje pritožbenih razlogov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep, zato je pritožbeno sodišče pritožbo preizkusilo glede tistih procesnih in materialnih kršitev, na katere mora po uradni dolžnosti paziti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena tega zakona.

5. Na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodišče kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, kar stori s posebnim sklepom, ki ga vroči strankam, v izvirniku pa zgolj zaznamuje ta popravek (drugi odstavek 328. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka pravilno popravilo sklep z dne 5. 9. 2016, saj je slednji vseboval očitno pisno napako o datumu vloge toženca. Dne 29. 9. 2014 spor med pravdnima strankama sploh še ni potekal, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz samega spisa, pa je jasno razvidno, da se sklep nanaša na toženčevo vlogo z dne 18. 8. 2016 vloženo v spis 24. 8. 2016 (na l. št. 76).

6. Toženec je vlogo z dne 18. 8. 2016 vložil po prejemu sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1833/2016 z dne 28. 7. 2016.1 Vsebina vloge je bila nerazumljiva in iz nje ni bilo moč razbrati, na kaj se nanaša, zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 9. 2016 toženca upravičeno pozvalo na dopolnitev vloge in ga opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Toženec je dne 28. 9. 2016 na sodišče prve stopnje naslovil novo vlogo (datirano z dne 27. 9. 2016), s katero vloge z dne 18. 8. 2016 ni vsebinsko dopolnil.2 Zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito vlogo z dne 18. 8. 2016 zavrglo (četrti in peti odstavek v zvezi s prvim in drugim odstavkom 108. člena ZPP).

7. Toženčeva vloga z dne 27. 9. 2016 je v pretežni meri identična vlogi z dne 18. 8. 2016. V njej pa, med drugim, tudi navaja, da gre za ugovor "zoper sklep o umiku ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sodbo zaradi izpraznitve poslovnih prostorov". Iz dosedanjih toženčevih laičnih vlog je očitno, da ne razlikuje med pravnim sredstvom pritožbe in ugovora ter ves čas uporablja izraz ugovor, četudi gre za pritožbo. Sklep z dne 5. 9. 2016 je bil edini sklep sodišča prve stopnje, ki je odločil o umiku toženčevega vloženega pravnega sredstva. Pritožbeno sodišče tako šteje, da je toženec v vlogi z dne 27. 9. 2016 navedel takšne podatke, ki omogočajo opredelitev sklepa zoper katerega je vložil pritožbo, vloga pa je tudi podpisana. Prav to pa sta nujni sestavini pritožbe (tretji odstavek 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). To vlogo je torej vsebinsko obravnavati kot pritožbo toženca zoper odločitev v I. točki izreka sklepa z dne 5. 9. 2016. Sodišče prve stopnje je tako to vlogo, ki jo je sicer podredno prav tako štelo za pritožbo zoper navedeni sklep, z izpodbijanim sklepom napačno zavrglo kot nepopolno. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče o tej vlogi odločalo kot o pritožbi zoper sklep z dne 5. 9. 2016. 8. Po določbi 11. člena ZPP si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300 EUR. V sklepu določi rok, v katerem je treba kazen plačati, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hoté ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja).3 Eden od primerov zlorabe procesnih pravic je tudi njeno izkoriščanje zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka.4 S sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 5. 9. 2016, s katerim je bilo odločeno že o četrti in sedmi praktično identični in vsebinsko prazni vlogi toženca,5 ki jih je toženec vlagal zoper vsako odločitev ali poziv sodišča, ki ga je prejel, je bil slednji opozorjen, da bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih toženca, s katerimi zavlačuje postopek, ukrepalo po 11. členu ZPP. Toženec je bil torej seznanjen s tem, da njegova procesna ravnanja niso v skladu z namenom instituta, ki omogoča vlaganje pravnih sredstev in vlog zoper procesne odločitve sodišča. Konstantno vlaganje identičnih, vsebinsko praznih vlog, ne glede na vsebinsko različnost izvornih odločb na katere je toženec vloge vlagal, namreč jasno kaže na namen zavlačevanja postopka in namen preprečitve nastopa pravnomočnosti. S takšnim ravnanjem je toženec tako zlorabljal svoje sicer legitimne pravice v postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da toženca za zlorabo procesnih pravic kaznuje z denarno kaznijo. Gre sicer za skrajno sredstvo vzpostavitve nujne procesne discipline. Vendar mora sodišče tekom postopka paziti tudi na uresničevanje pravice obeh pravdnih strank do učinkovitega sodnega varstva in jo v razumnem roku tudi zagotavljati. Ker pa uresničevanje te pravice ni odvisno le od sodnika, njegovih procesnih metod in od zahtevnosti obravnavane zadeve, temveč tudi od kooperativnosti, korektnosti in ravnanj strank, je bila odločitev sodišča prve stopnje o kaznovanju toženca s 300,00 EUR denarne kazni pravilna in zakonita.

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep, kolikor se odločitev nanaša na zavrženje vloge z dne 27. 9. 2016 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 5. 9. 2016

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo toženca z dne 11. 5. 2016 zoper sklep z dne 26. 4. 2016 o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, štelo za umaknjeno (I. točka izreka); odločilo, da mora toženec v roku petnajst dni vlogo z dne 18. 8. 2016 popraviti tako, da bo razumljiva oziroma navede, kaj drugega želi doseči z vloženo vlogo ter jo tako popravljeno skupaj s prilogami vložiti v dveh izvodih, sicer bo sodišče vlogo zavrglo (II. točka izreka). Zoper odločitev v I. točki izreka je toženec vložil pravočasno pritožbo (z dne 27. 9. 2016). Navaja, da sklep "ni predmet odločanja sodišča na podlagi zakona, kar pomeni, da nima materialnopravne podlage v zakonu, Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni pristojno za odločanje o izpraznitvi stanovanja na podlagi zakona, zaradi česar je štetje o umiku ugovora, ki ni predmet sojenja na podlagi zakona, brezpredmetno". Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi, tožbo pa zavrže. Tako kot je bilo ugotovljeno za pritožbo zoper sklep z dne 12. 1. 2017, je tudi glede te pritožbe potrebno ugotoviti, da ta ne vsebuje pravnorelevantnih razlogov v zvezi z izpodbijano odločitvijo, temveč se vse nadaljnje (podobne) pritožbene navedbe nanašajo na tožbo o oziroma sodbo. Pritožbeno sodišče je zato tudi to pritožbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Toženec je bil za pritožbo z dne 11. 5. 2016 dolžan plačati takso, poslan mu je bil plačilni nalog, v katerem je bil opozorjen, da mora takso plačati v določenem roku, če tega ne bo storil in ne bodo podani za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, pa se bo vloga štela za umaknjeno. Ker toženec kljub opozorilu o pravnih posledicah, ni plačal sodne takse niti v petnajstih dneh po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje o zavrnitvi njegove pritožbe zoper sklep z dne 13. 6. 2016,6 je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito pritožbo toženca z dne 11. 5. 2016 zoper sklep z dne 26. 4. 2016 štelo za umaknjeno (105. a člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP)7. 1 Zoper katerega ni bilo mogoče vložiti rednega pravnega sredstva. 2 Tako, da bi bila primerna za obravnavo. 3 J. Zobec, Komentar ZPP, I. knjiga, GV založba, 2005, str. 102 in dalje 4 Tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu I R 190/2012 z dne 29. 11. 2012. 5 Vloge so se med seboj razlikovale le po naslovu in stavku zoper kaj se toženec pritožuje v uvodu. 6 S katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s posebno pritožbo v višini 33,00 EUR. 7 Toženec je torej dolžan plačati takso za pritožbo zoper sodbo v višini 195,00 EUR, sicer se bo tudi ta pritožba štela za umaknjeno.