Jedro

Nasprotni udeleženec S.Č. v pritožbi navaja, da je nepremičnino prodal in je banka, ki je dala kredit kupcu, že vpisana na predmetni nepremičnini kot hipotekarni upnik. Pritožnik ni navedel niti datuma prodaje, niti ni predložil pogodbe ali kakšne druge listine v dokaz svojim trditvam. V času izdaje sklepa o izvršbi je zemljiškoknjižno sodišče razpolagalo s podatki iz zemljiške knjige (zaznamba v spisu z dne 18.2.2004, da se stanje ujema) in torej ni bilo nobenih ovir za vpis zaznambe izvršbe in hipoteke (146. in 147. čl. ZZK-1). Sicer pa se lahko na isti nepremičnini ustanovi več hipotek (1. odst. 147. čl. Stvarno-pravnega zakonika - SPZ ), za vzpostavitev vrstnega reda hipoteke pa je pomemben trenutek vložitve predloga za vknjižbo hipoteke oziroma trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in je to trenutek, od katerega učinkuje vpis hipoteke v zemljiški knjigi in trenutek, po katerem se oblikuje vrstni red hipoteke.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti odločilo, da se opravi zaznamba izvršbe opr.št. I pri nepremičnini, vpisani pri vl.št. E 247 k.o. P., to je stanovanju, vpisanem pod B-VI, s parc.št. 856, last dolžnika Č.S. iz P., do celote, v korist upnika B.K. in vknjižba hipoteke za zavarovanje denarne terjatve upnika v višini 1.983.568,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.3.2001 dalje in za izvršilne ter nadaljnje stroške postopka.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec S.Č. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev napadenega sklepa. V pritožbi navaja, da je nepremičnino, vpisano v vl.št. E 247 k.o. P., prodal B.Š. iz L. Za nakup nepremičnine je kupec vzel kredit pri banki, pri čemer je banka na predmetni nepremičnini že vpisana kot hipotekarni upnik.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in je nasprotni udeleženec s svojo pritožbo, ki ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, ne more omajati. Podlaga za odločitev so določila 86., 87. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 58/2003 - v nadaljevanju ZZK-1). V konkretnem primeru so bili izpolnjeni pogoji za zaznambo sklepa o izvršbi in za vknjižbo hipoteke, saj je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti skladno s citiranimi zakonskimi določili odločilo, da se zaznamuje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P., opr.št. In z dne 18.2.2004. Hkrati je na podlagi določila 88. čl. ZZK-1 dovolilo tudi vknjižbo hipoteke. Zaznamba izvršbe ima namreč za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičninah hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Nasprotni udeleženec S.Č. v pritožbi navaja, da je nepremičnino prodal in je banka, ki je dala kredit kupcu, že vpisana na predmetni nepremičnini kot hipotekarni upnik. Pritožnik ni navedel niti datuma prodaje, niti ni predložil pogodbe ali kakšne druge listine v dokaz svojim trditvam. V času izdaje sklepa o izvršbi je zemljiškoknjižno sodišče razpolagalo s podatki iz zemljiške knjige (zaznamba v spisu z dne 18.2.2004, da se stanje ujema) in torej ni bilo nobenih ovir za vpis zaznambe izvršbe in hipoteke (146. in 147. čl. ZZK-1). Sicer pa se lahko na isti nepremičnini ustanovi več hipotek (1. odst. 147. čl. Stvarno-pravnega zakonika - SPZ ), za vzpostavitev vrstnega reda hipoteke pa je pomemben trenutek vložitve predloga za vknjižbo hipoteke oziroma trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in je to trenutek, od katerega učinkuje vpis hipoteke v zemljiški knjigi in trenutek, po katerem se oblikuje vrstni red hipoteke.

Pritožbeno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 2. odst. 120. čl. ZZK-1) neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi spisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).