Jedro

Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko s sklepom z 2. 11. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni vloži v spis še en izvod vloge z 29. 10. 2020. Tožena stranka je sklep prejela 25. 11. 2020, rok za vložitev vloge v zadostnem številu izvodov je potekel 3. 12. 2020. Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s sklepom in navodilom sodišča ter v roku ni predložila še enega izvoda vloge, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je vlogo tožene stranke z 29. 10. 2020 zavrglo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijana sklep in sodba potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 17. 2. 2021 zavrglo vlogo tožene stranke z 29. 10. 2020. S sodbo z 18. 2. 2021 pa je toženi stranki naložilo plačilo 912,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 12. 2019 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da tožeča stranka sama krije stroške postopka.

2. Tožena stranka vlaga pritožbi zoper sklep in sodbo. V pritožbi zoper sklep navaja, da je poslala sodišču 15. 1. 2021 še en uvod vloge in prilaga potrdilo o oddaji pošiljke.

3. V pritožbi zoper sodbo navaja, da uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je poslala še en izvod vloge na sodišče 15. 1. 2021. Glede na izpodbijani sklep šteje, da njena vloga z 29. 10. 2020 ni bila upoštevana, ampak je bila zavržena, kar predstavlja kršitev enakega varstva pravic obeh strank v postopku, toženi stranki pa je bila odvzeta pravica do pritožbe. Predlaga, da sodišče preveri zastaranje dolga in upošteva finančni položaj tožene stranke ter zunajzakonske partnerice in omogoči obročno plačilo. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, poleg tega je izrek sodbe nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi.

4. Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niti ni storilo zatrjevanih kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna, to je pravilno uporabilo materialno pravo, razlogi izpodbijane sodbe so jasni in prepričljivi, med seboj niso v nasprotju, niti niso v nasprotju z izrekom.

7. Tožena stranka v pritožbi očita, da ni mogla sodelovati v postopku in so bile zato kršene njene pravice, saj sodišče ni upoštevalo njene vloge z 29. 10. 2020, ki jo je sodišču podala 15. 1. 2021. Pritožbeni očitki niso utemeljeni.

8. Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko s sklepom z 2. 11. 2020 pozvalo, da v roku 8 dni vloži v spis še en izvod vloge z 29. 10. 2020. Tožena stranka je sklep prejela 25. 11. 2020, rok za vložitev vloge v zadostnem številu izvodov je potekel 3. 12. 2020. Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s sklepom in navodilom sodišča ter v roku ni predložila še enega izvoda vloge, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je vlogo tožene stranke z 29. 10. 2020 zavrglo. Pritožbena navedba tožene stranke, da je sodišče s tem, ko ni upoštevalo njene vloge, storilo bistveno kršitev določb postopka, ni utemeljena. Kot navaja tožena stranka sama v pritožbi, je poslala še en izvod vloge na sodišče 15. 1. 2021, a ker je 8 dnevni rok iztekel že 3. 12. 2020, je bila vloga poslana prepozno. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka v vlogi z 29. 10. 2020 niti ni podala novih navedb (kar je obrazložilo že sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), zato z zavrženjem te vloge ni mogla biti prikrajšana za sodelovanje v postopku.

9. Tožena stranka v pritožbi še navaja, naj sodišče preuči dokaze in preveri zastaranje dolga ter upošteva finančni položaj tožene stranke in zunajzakonske partnerice in omogoči obročno odplačevanje. Iz 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zaradi zastaranja zavrnilo zahtevek v delu, ki se nanaša na obveznosti, ki so zapadle v plačilo pred 29. 12. 2016. Pritožbene navedbe glede zastaranja so posplošene in pravilnih ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne morejo izpodbiti. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na premoženjsko stanje tožene stranke pritožbeno sodišče glede na določilo prvega odstavka 458. člena ZPP ni upoštevalo. Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso odločilnega pomena.

10. Ker pritožbene navedbe v pritožbah zoper sklep in sodbo niso utemeljene in prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo ter izpodbijana sklep in sodbo potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 353. člen ZPP).