Jedro

Dedič se v pritožbi zoper sklep o dedovanju, le-temu več ne more odpovedati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o dedovanju istega sodišča z dne 12.6.2000. Iz vsebine popravljenega sklepa tako izhaja, da je sodišče ugotovilo, da spada v zapuščino 7 delnic M. d.d., da je v zapuščino priglašena terjatev Ministrstva za finance v višini 787.277,00 SIT, dolg pri banki v znesku 54.254,60 SIT ter dolg na tekočem računu pri L. d.d. v znesku 308.207,00 SIT, za dediča pa je razglasilo zapustnikovega očeta I.Ž. Ob ugotovitvi, da je vrednost zapuščine negativna, je zapuščinska taksa odpadla. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedič I.Ž. Navaja, da je prejel vabilo na zapuščinsko obravnavo, na katero pa ni pristopil ter je zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju na podlagi zakona in spisovnih podatkov. Tega sklepa pa nato on ni prejel, saj bi sicer zoper njega gotovo vložil pritožbo, tako kot jo vlaga sedaj. Res je sodišče izdalo sklep na podlagi spisovnih podatkov in zakona, vendar pa je treba pri izdaji upoštevati voljo strank. Glede na to pa izjavlja, da se v celoti odpoveduje dedovanju po pokojnem sinu, tako v svojem imenu kot v imenu potomcev. Predlaga, da sodišče to dedno izjavo upošteva, ker z izdajo novega sklepa ne bodo prizadete pravice zapustnikove matere. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijani sklep po svoji vsebini ni popravni sklep, marveč gre za nov sklep o dedovanju, s katerim je sodišče v skladu s 1. odstavkom 173. člena Zakona o dedovanju - ZD samo odločilo o pritožbi dedinje. V njegovo pravilnost pa sicer pritožbeno sodišče ne dvomi, saj niso podani nobeni od tistih razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Prav tako pa je neutemeljena pritožba dediča. Ta je imel namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost podati svojo dedno izjavo. Kasneje takšne izjave ni več mogoče podati, kajti 1. odstavek 133. člena ZD določa, da se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Četudi bi torej držalo, da dedič prvega sklepa ni prejel, bi bila njegova izjava prepozna. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe o tem, da mu sklep z dne 12.6.2000 ni bil vročen, neutemljene. Pritožnik namreč zgolj s trditvijo ne more izpodbiti domneve, da je to, kar je vsebovano ali potrjeno v javni listini, tudi resnično (224. člen ZPP, ki se v zapuščinskem posotpku smiselno uporablja v skladu in z omejitvami 163. člena ZD). Povratnica pripeta k temu sklepu (list. št. 5) pa je primer javne listine in na njej je tudi pritožnikov podpis, s katerim potrjuje prejem sodnega pisanja. Če ne prej, najkasneje z iztekom pritožbenega roka zoper prvi sklep o dedovanju je bil torej pritožnik prekludiran glede odpovedi dedovanju. Njegova izjava volje, izražena v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, zato pravilnosti le-tega ne more omajati in ga tudi ni več mogoče spremeniti. Iz navedenih razlogov ga je pritožbeno sodišče potrdilo (2.točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).