Jedro

Fikcija priznanja dejstev v primeru neodgovora na tožbo (318. člen ZPP), ki velja v pravdnem postopku, se v postopku zavarovanja z začasno odredbo ne uporablja.

V tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve na ugotovitev prenehanja najemnega razmerja z dnem 15. 1. 2024, ker tožnica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi toženka kršila najemno pogodbo na tak način in v taki meri, ki bi upravičevala izredno odpoved najemne pogodbe v smislu 19. člena pogodbe, saj tožnici ni bila onemogočena uporaba nepremičnine.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Pravdni stranki sta leta 2021 sklenili najemno pogodbo za nepremičnino na naslovu A. ulica 5a v Ljubljani za dobo 14 let (do leta 2035), z možnostjo podaljšanja. Za zavarovanje plačil po najemni pogodbi je tožnica toženki izročila šest bianko menic s pooblastilom za unovčenje. Tožnica v tožbi navaja, da je 15. 1. 2024 odpovedala najemno pogodbo brez odpovednega roka zaradi krivdnih razlogov, saj najete nepremičnine ni več mogla uporabljati skladno s pogodbo. Toženki je očitala, da ji je zamolčala, da hiša nima uporabnega dovoljenja, poleg tega naj bi družbenik toženke s tožnico povezane osebe (zaposlene in nastanjene žrtve nasilja) zalezoval in nadzoroval. Tožnica zatrjuje, da toženka kljub odpovedi pogodbenega razmerja in dejstvu, da tožnica nepremičnine ne uporablja, tožnici še naprej zaračunava najemnino, poleg tega je unovčila tudi več bianko menic.

2.Tožnica je vložila predlog za zavarovanje z začasno odredbo, s katero naj se toženki prepove izpolnitev, unovčenje, prenos in vsakršno razpolaganje z dvema bianko menicama tožnice, banki B., d. d., (ki ni stranka tega postopka), pa se prepoveduje izplačilo z računa tožnice iz naslova spornih menic, vse pod grožnjo denarne kazni.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnica ni uspela s stopnjo verjetnosti izkazati verjetnosti obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1).

Pritožbeni postopek

4.Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki med drugim navaja, da je toženka zamudila rok za ugovor zoper predlog za izdajo začasne odredbe, zato bi moralo sodišče odločiti o predlogu tožnice, upoštevaje pravila zamudne sodbe (318. člen Zakona o pravdnem postopku2). Sodišče je v postopku ravnalo pristransko v korist toženke. Predlog tožnice je bil popoln in sklepčen, saj je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, da njena terjatev obstoji. Tožnica je humanitarna organizacija, ki ji zaradi unovčenja menic grozi velika škoda. Sodišče je spregledalo različne ustavne pravice, določbe Zakona o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskega zakonika. Napačna je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča glede stroškov postopka.

5.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

6.Pritožba ni utemeljena.

Uvodno

7.Pritožba je pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Od obrazložene pritožbe se pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe, saj je le tako mogoče preizkusiti utemeljenost pritožbenih navedb in (ne)pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Predmetna pritožba tem kriterijem v večji meri ne zadosti, saj je sestavljena iz navedb in fraz, ki so večkrat nerazumljive in nimajo zveze z razlogi izpodbijanega sklepa, predvsem pa s temi razlogi ne vzpostavijo vsebinske polemike.

Glede procesnih kršitev

8.Navedbe v zvezi z zamudo prekluzivnega roka za "ugovor zoper predlog za izdajo začasne odredbe" so pravno zgrešene. Pritožnica očitno ne loči med odgovorom na predlog za izdajo začasne odredbe, ugovorom zoper začasno odredbo in odgovorom na ugovor; zgolj če upnik ne odgovori na ugovor [zoper sklep o izvršbi, smiselno torej tudi sklep o zavarovanju z začasno odredbo], sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (58. člen ZIZ). Fikcija priznanja dejstev v primeru neodgovora na tožbo (318. člen ZPP), ki velja v pravdnem postopku, se v postopku zavarovanja z začasno odredbo ne uporablja. Ker gre za izjemo od pravila, da sodišče o zahtevkih in predlogih strank odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), te izjeme ni mogoče analogno širiti na postopek zavarovanja.

9.Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje na naroku 13. 11. 2024 "preko zaslišanja tožene stranke (predvsem njenega družbenika in prej tudi direktorja, priče g. C. C.) samovoljno dovolilo vrnitev v prejšnje stanje oziroma konkludentno in protizakonito odpravilo zamudo prekluzivnega roka s strani tožene stranke, na prekludiran ugovor in nedovoljeno zaslišanje pa se sodišče v izpodbijanem sklepu celo sklicuje! (a zaradi prejudiciranja odločitve ni oprlo na ta dejstva in dokaze) [...]" so nerazumljive in nesmiselne. Kot je bilo že pojasnjeno, toženka ni zamudila nobenega prekluzivnega roka, sodišče prve stopnje pa na naroku ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, saj ne iz zapisnika ne iz izpodbijanega sklepa to ne izhaja.

10.Pritožba nekajkrat omeni, da naj bi bilo sodišče prve stopnje pristransko oziroma naklonjeno toženki. V primeru pristranskosti sodnika je ustrezno, zakonsko predvideno pravno sredstvo predlog za izločitev. Ker pritožnica takega predloga ni vložila, so tozadevne pritožbene navedbe neupoštevne.

Glede verjetnosti terjatve

11.Res je, da izdaja začasne odredbe ne sme prejudicirati končne odločitve v zadevi, vendar je ugotavljanje obstoja terjatve (v fazi odločanja o začasni odredbi zgolj s stopnjo verjetnosti) nujen pogoj za utemeljenost vsake začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je obširno in pravilno obrazložilo, zakaj v tej fazi postopka ni izkazana verjetnost terjatve na ugotovitev prenehanja najemnega razmerja z dnem 15. 1. 2024, ker tožnica ni uspela niti s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi toženka kršila najemno pogodbo na tak način in v taki meri, ki bi upravičevala izredno odpoved najemne pogodbe v smislu 19. člena pogodbe (priloga A9), saj tožnici ni bila onemogočena uporaba nepremičnine.

12.V zvezi z uporabnim dovoljenjem (kar je bil eden od razlogov, na katerih je tožnica temeljila predčasno odpoved najemne pogodbe) je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je bila sporna hiša zgrajena leta 1964 in da se skladno s 149. členom Gradbenega zakona3 šteje, da je zanjo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).4 Z vsemi temi natančnimi in konkretiziranimi razlogi pa se pritožba vsebinsko sploh ne sooči. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, kar prav tako ni konkretizirano izpodbijano, da zaradi (domnevnega) pomanjkanja uporabnega dovoljenja tožnici nihče ni onemogočal ali oviral uporabe najete nepremičnine.

13.Nesporno dejstvo, da je tožnica predložila odpoved najemne pogodbe, še ne dokazuje, da je bila ta odpoved upravičena. Pritožbene navedbe, da naj bi tožnica predlagala izvedbo "vrste drugih dokaznih predlogov iz naslova utemeljenosti odpovedi," so vsebinsko prazne, saj pritožba ne pojasni, za katere dokazne predloge gre.

14.Povsem nerazumljive so navedbe, da sodišče ni ocenjevalo verjetnosti [obstoja terjatve] po prvem odstavku 272. člena ZIZ, temveč je "v bistvu po dokaznem standardu iz 8. člena ZPP presojalo, ali obstaja verjetnost utemeljenosti tožbe" in da "čeprav mora biti začasna odredba vezana na postopek o stvari sami, ne sme vplivati na njegov izid oziroma prejudicirati rešitve. To sicer v zakonu ni posebej prepovedano, vendar je terjatev v tej fazi še tako negotova, da se z začasno odredbo ne sme v celoti izčrpati njena vsebina." Pritožbeno sodišče lahko le pojasni, da se tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo dokazi ocenjujejo v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, le dokazni standard je nižji kot pri meritornem odločanju.

15.Sodišče prve stopnje je, skrbno ocenivši izvedene dokaze in trditve strank, v 32. do 40. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zelo obširno in podrobno pojasnilo, da ne držijo in zakaj ne držijo očitki oziroma razlogi za predčasno odpoved pogodbe v zvezi z domnevnim opazovanjem, zalezovanjem, nadlegovanjem itd. zaposlenih ter varovank tožnice. Z vsemi temi razlogi se pritožba sploh ne sooči.

16.Pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje spregledalo različne določbe Ustave, Zakona o preprečevanju nasilja v družini5 in Kazenskega zakonika, so le skupek številk členov, besed in fraz, ki nimajo zveze z razlogi izpodbijanega sklepa. Pritožba konkretno ne pojasni, kakšno nasilje, zalezovanje, grožnje, izsiljevanje, poseganje v zasebno sfero itd. naj bi toženka storila zoper katero osebo tožnice. Navedbe v zvezi z Zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih so nerazumljive, saj se sodišče prve stopnje na ta zakon ni oprlo. Navedbe, da je ostala sodna praksa "iztrgana iz konteksta / ni primerna za odločanje v predmetni zadevi, ob podanem jamstvu tožene stranke," so pavšalne in prazne, saj pritožba ne pove, katera je "ostala" sodna praksa, zakaj meni, da je iztrgana iz konteksta oziroma ni primerna za odločanje v predmetni zadevi.

17.Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker ni bil izkazan že prvi pogoj po 272. členu ZIZ (verjetnost terjatve), zato se (pravilno) ni ukvarjalo z obstojem nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ. Zato so nepomembne in neupoštevne vse pritožbene navedbe v zvezi z grozečo škodo.

Sklepno in stroški

18.Nesmiselne in brez povezave z izpodbijanim sklepom so pritožbene navedbe o odločitvi prvostopenjskega sodišča glede stroškov postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, saj sodišče z izpodbijanim s sklepom o stroških ni odločilo.

19.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker niso podane niti izrecno uveljavljane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitve, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

20.Ker gre za vmesni procesni sklep in bo šele s končno odločitvijo jasno, kakšen je uspeh strank v postopku, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 51/98 in nadaljnji, v nadaljevanju ZIZ.

2Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

3Uradni list RS, št. 199/2021 in nadaljnji, v nadaljevanju GZ-1.

4Pritožbeno sodišče še dodatno pojasnjuje, da se glede na prvi odstavek 150. člena GZ-1 šteje, da imajo objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZGO-1), pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1 se šteje, da imajo uporabno dovoljenje (med drugim) vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru. Pritožba ne zatrjuje, da v obravnavanem primeru kateri koli od navedenih kriterijev ne bi bil izpolnjen.

5Gre za premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 70, 318 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 58, 58/1, 272, 272/1 Gradbeni zakon (2021) - GZ-1 - člen 150, 150/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.