Jedro

Glede na drugi odstavek 408. člena in 2. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP odpust obveznosti že po samem zakonu ne more učinkovati na (prednostno) terjatev iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni. Tudi iz izreka sklepa St 822/2009 z dne 26.5.2015 dovolj jasno izhaja, da odpust za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Zato: četudi sporna terjatev v sklepu o odpustu obveznosti ni navedena izrecno, to nikakor ne more pomeniti, da zanjo odpust obveznosti učinkuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (I. tč. izreka) ter mu naložilo, da povrne upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 514,54 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (II. tč. izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencih. Navaja, da so bile dolžniku, nad katerim je bil uveden in tudi že zaključen postopek osebnega stečaja, s pravnomočnim sklepom St 822/2009 z dne 26.5.2015 odpuščene obveznosti. Kakor izhaja iz tega sklepa, navedeni odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do dneva začetka stečajnega postopka, razen izrecno naštetih terjatev, med katerimi pa ni predmetne terjatve. Sodišče prve stopnje pa je napačno tolmačilo ta sklep o odpustu obveznosti. Pritožnik še dodaja, da če bi šlo za takšno terjatev, za katero odpust ne učinkuje, bi bilo to v sklepu o odpustu obveznosti navedeno, pri čemer je ta terjatev bila znana stečajnemu upravitelju. Zaključiti je, da odpust obveznosti učinkuje tudi za izterjevano terjatev. Poleg tega pa je dolžnik v ugovoru opozoril tudi na nepravilno tolmačenje 390. člena ZFPPIPP, ki določa, katere terjatve se v stečajnem postopku plačajo kot prednostne. Znesek, ki ga izterjuje upnik v višini 57.600,42 EUR predstavlja nepremoženjsko škodo (18.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 30.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti, 2.000,00 EUR za strah in 1.500,00 EUR za skaženost) ter 6.100,42 EUR zamudnih obresti. Upoštevaje 390. člen ZFPPIPP pa škode zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ne predstavljajo niti telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, niti strah, skaženost ali zamudne obresti.

3. Na pritožbo je odgovoril upnik, jo označil za neutemeljeno in priglasil pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zadevi ni sporno, da je bil nad dolžnikom uveden stečajni postopek, pri čemer je stečajno sodišče izdalo tudi sklep St 822/2009 z dne 26.5.2015, s katerim so bile stečajnemu dolžniku odpuščene obveznosti. Pritožbeno sodišče se s stališčem dolžnika, da odpust ne učinkuje le za tiste terjatve, ki so v tem sklepu, ne strinja. Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, drugi odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izrecno določa, da odpust obveznosti med drugim ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Kot navaja tudi sama pritožba, upnik v obravnavani zadevi na podlagi sodbe Delovnega sodišča v Kopru, oddelek v Novi Gorici, Pd 348/2008 z dne 6.10.2011 izterjuje odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 51.500,00 EUR (18.000,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 30.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti, 2.000,00 EUR za strah in 1.500,00 EUR za skaženost) ter 6.100,42 EUR natečenih obresti za nepremoženjsko škodo. Pri tem ni sporno, da gre za odškodnino za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, kot upnikovemu delodajalcu. Po 2. točki prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP pa prav odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni, spadajo med prednostne terjatve. Povedano pomeni, da odpust obveznosti že po samem zakonu ne more učinkovati na konkretno terjatev, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Tudi iz izreka sklepa St 822/2009 z dne 26.5.2015 dovolj jasno izhaja, da odpust za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje. Zato: četudi sporna terjatev v sklepu o odpustu obveznosti ni navedena izrecno, to nikakor ne more pomeniti, da zanjo odpust obveznosti učinkuje. Drugačna razlaga dolžnika glede na zakonsko ureditev in vsebino sklepa o odpustu ni sprejemljiva.

6. Ker gre za odškodnino za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, je terjatev v celoti (glavnica s kapitaliziranimi obrestmi) prednostna terjatev po 2. točki prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Zato pritožba ne more uspeti niti z navedbo, da bi v obravnavanem primeru prišla v poštev kvečjemu odškodnina za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne pa delni zneski po ostalih postavkah.

7. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da dolžnik s svojim ugovorom ni dokazal, da bi terjatev, katere poplačilo skuša upnik doseči v tem postopku, prenehala. Zato je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kakšnih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena in prvi odstavek 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer pritožnik zato, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ); upnik pa zato, ker so bili stroški po oceni pritožbenega sodišča nepotrebni, saj je v odgovoru na pritožbo le ponovil predhodne navedbe in ugotovitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).