Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se izraz "uporaba" v zvezi z definicijo "izrabljene gume" lahko tolmači le na način, da je s tem izrazom mišljena uporaba za namen, za katerega je bila guma izdelana?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se izraz "uporaba" v zvezi z definicijo "izrabljene gume" lahko tolmači le na način, da je s tem izrazom mišljena uporaba za namen, za katerega je bila guma izdelana?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06182-157/2016-6 z dne 21. 6. 2017. S to odločbo je inšpektorat prvemu tožniku naložil, da v dveh mesecih od njene vročitve prevzame 347 kosov izrabljenih gum, ki jih je aprila 2015 predal drugi tožnici za uporabo zaščitnih barier na hitrostni progi Gaj - Cerklje ob Krki in jih odda zbiralcu gum, drugi tožnici pa je naložil, da mora prevzem omogočiti.

2. Upravno sodišče je pritrdilo upravnemu organu, da je treba pri ugotavljanju, ali je guma "izrabljena guma" v smislu 2. točke 3. člena Uredbe o ravnanju z izrabljenimi gumami (v nadaljevanju Uredba), izhajati iz namena njenega imetnika, da je ne uporablja oziroma ne želi več uporabljati, kar pa po naravi stvari pomeni, da je ne uporablja za namen, za katerega je bila izdelana. Strinja se z ugotovitvijo v upravnem postopku, da že namen prvega tožnika, da gum ne bo več uporabljal kot avtomobilskih gum (ampak za zaščitne bariere), pomeni, da gre za gume, ki ustrezajo pojmu "izrabljene gume" in so zato odpadek.

3. Tožnika sta zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu ugovarjata taki razlagi pojma "izrabljene gume". Menita, da se lahko gume legitimno uporabljajo tudi za druge namene in da pri razlagi pojma "izrabljene gume" ni mogoče izhajati le iz jezikovne razlage, ampak je treba upoštevati namen Uredbe. Vztrajata pri tem, da gume, ki se začasno uporabljajo kot zaščitne bariere, niso odpadek in se pri tem sklicujeta na 9. člen Uredbe o odpadkih in 11. člen Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv. V predlogu navajata dve vprašanji in poudarjata, da o njih še ni primerljive sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločilo, zato bo odgovor nanj prispeval k zagotovitvi pravne varnosti in k enotni uporabi prava (druga alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). V zvezi s tem še pripominja, da tožnika v predlogu sicer navajata dve vprašanji, vendar ker z obema smiselno sprašujeta isto, bo z odgovorom na vprašanje, glede katerega je revizija dopuščena, odgovorjeno na obe vprašanji.