Jedro

Inšpektor mora ob inšpekcijskem nadzoru v skladu z ZVCP in Pravilnikom o avto šolah ugotavljati, ali ima avto šola ustrezno opremljena vozila za usposabljanje kandidatov.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS z dne 11. 9. 2002 se odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika proti odločbi Inšpektorata RS za šolstvo in šport z dne 4. 4. 2002. Inšpektorat RS za šolstvo in šport (dalje Inšpektorat) je na podlagi 145. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/2002, v nadaljevanju ZVCP) in 14. člena Zakona o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96) po uradni dolžnosti dne 4. 4. 2002 izdal odločbo, da se Avto šola AAA iz A, ki je vpisana v registru avto šol pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pri izpitni komisiji A, izbriše iz registra (točka 1), in da mora Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport takoj po pravnomočnosti odločbe izvesti izbris Avto šole AAA iz A. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bilo pri inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da tožnik razpolaga in dejansko uporablja pri opravljanju svoje dejavnosti le dve vozili za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil za kategorijo B, v Pravilniku o avto šolah (Uradni list RS, št. 106/99, v nadaljevanju Pravilnik) pa je v 2. členu določeno, da mora avto šola imeti tolikšno število motornih vozil tiste kategorije, za katero izvaja program usposabljanja in s takšno opremo, kot je to predpisano v 1. odstavku 6. člena Pravilnika. Po tem določilu mora imeti avto šola najmanj tri motorna vozila za kategorijo B. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da tožnik ima in uporablja dve vozili, in sicer Renault Clio in Suzuki Swift. Priložena je bila ustrezna dokumentacija, prometni dovoljenji za oba avtomobila, pogodba o finančnem leasingu nakupa za avtomobil Renault Clio in dovoljenje za leasing uporabo za avtomobil Suzuki Swift. Za tretje vozilo Renault 19 je tožnik predložil najemno pogodbo, ki jo je sklenil z AA dne 1. 5. 2000. Najemna pogodba je bila sklenjena za določen čas, za dobo dveh let. Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru je bila za isto vozilo predložena še ena najemna pogodba, sklenjena dne 27. 2. 2001, ni pa bilo predloženo veljavno prometno dovoljenje. Inšpektorat je nadalje ugotovil, da je lastnik vozila Renault 19 dne 12. 1. 2001, sklenil najemno pogodb za nedoločen čas tudi z Avto šolo BBB. Iz dnevnega razvida voženj pri Avto šoli BBB je razvidno, da je inštruktor AA vozilo Renault 19, ki je bilo istočasno oddano v najem tožniku, dejansko uporabljal za usposabljanje kandidatov v Avto šoli BBB. Tožnik ima z AA sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 27. 2. 2001, vendar Inšpektoratu niso bili predloženi nobeni dokumenti, ki bi dokazovali, da je AA tudi dejansko zaposlen pri tožniku, kakor tudi, da je tožnik za poučevanje kandidatov uporabljal navedeno vozilo. Iz predloženih dnevnih razvidov voženj tožnika je razvidno, da je v času nadzora uporabljal samo vozilo Renault Clio in Suzuki Swift. Inšpektor je tako zaključil, da je tožnik za najem motornega vozila Renault 19 predložil le fiktivno najemno pogodbo ter nobenih dokazov, da se navedeno vozilo pri tožniku tudi dejansko uporablja, zato je pravilno odredil izbris iz registra avto šol, ker ZVCP v 138. členu in Pravilnik v 6. členu taksativno določata pogoje, za opravljanje dejavnosti avto šole, in sicer da mora imeti avto šola najmanj tri motorna vozila B kategorije. Ta vozila morajo biti dejansko na razpolago za kandidate, kar pa pri predmetni avto šoli ni bilo omogočeno, saj z vozilom Renault 19, dejansko razpolaga Avto šola BBB.

V tožbi tožnik navaja, da ZVCP in Pravilnik ne določata, da mora biti avto šola lastnik najmanj treh vozil, kar pomeni, da je lahko tudi najemnik treh vozil in da ima torej možnost vsak čas za poučevanje uporabiti najmanj tri vozila. Tudi če ima avto šola v lasti tri vozila, zakon in pravilnik ne določata, da se mora pouk izvajati hkrati z vsemi tremi vozili. Če v določenem trenutku ni dovolj kandidatov v avto šoli, pač uporabljajo toliko in tista vozila, ki jih določijo sami, saj je to njihova avtonomna volja in tudi poslovna odločitev. Prav tako ni nobenega predpisa, ki bi nalagal avto šolam, da morajo ure vožnje razporediti med vsa tri vozila, da bi se štelo, da avto šola izpolnjuje vse pogoje po zakonu in pravilniku. To pride še bolj do izraza, kadar ima avto šola eno ali več vozil v najemu, saj se takrat še bolj racionalno uporabljajo vozila, ki niso njena. Prav tako ni v zakonu določeno, da mora imeti avto šola zaposlena dva inštruktorja redno, enega pa lahko zaposli po pogodbi o delu. Zakonodajalec je imel v mislih situacijo, ko se lahko občasno pojavi več ali manj kandidatov in se bo to reševalo z najemanjem vozil drugih avto šol ali zasebnikov in kadrovsko s sklepanjem pogodb o delu z ustrezno strokovno usposobljenim kadrom. Nadalje v tožbi navaja, da dejansko razpolaga z vozilom Renault 19, ki je last AA, na podlagi sklenjene najemne pogodbe. Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev določene avto šole tako ne bi smelo biti pomembno, če je v času preverjanja bilo vozilo tudi dejansko v uporabi ali pa ne. Tožnik meni, da je z zagotovitvijo možnosti oziroma pravice razpolagati z vozilom, ki je last AA, kadar bi nastopile potrebe za tako dejansko uporabo vozila, zadostil vsem predpisanim pogojem. Poleg tega še navaja, da so določbe Pravilnika strožje od ZVCP, zato meni, da zanj ni bila predvidena sankcija po 6. odstavku 145. člena ZVCP. V 145. členu ZVCP namreč ni predvidene sankcije za primer, kakršen je predmet tega postopka, zato mu ni znano, zakaj sta se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opirala ravno na določilo najstrožjega 6. odstavka 145. člena ZVCP. Tožnik zaradi nepravilno uporabljenega zakona, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno napravljenega sklepa o dejanskem stanju predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi podala odgovora na tožbo.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, je prijavil udeležbo v postopku, z vlogo z dne 22. 11. 2002. K točki 1: Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je med strankama sporno vprašanje ali tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti avto šole. Na podlagi 138. člena ZVCP mora avto šola imeti ustrezno opremljena vozila za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil, v Pravilniku pa so določeni pogoji za delo avto šol. V 5. alinei 2. člena Pravilnika je določeno, da mora avto šola imeti tolikšno število motornih vozil tiste kategorije, za katero izvaja program usposabljanja in s takšno opremo, kot jo določa Pravilnik. V 6. členu Pravilnika pa je določeno, da mora avto šola imeti za kategorijo B najmanj tri motorna vozila B kategorije, od tega najmanj eno vozilo s klima napravo, na vsaka tri nadaljnja vozila mora biti vsaj po eno motorno vozilo s klima napravo.

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da inšpektor ob nadzoru ni preverjal tega, kar zahteva ZVCP in Pravilnik, in sicer da mora imeti avto šola ustrezno opremljena vozila za poučevanje kandidatov, da mora najmanj en avtomobil od treh imeti klima napravo, temveč je samo ugotavljal ali ima tožnik najmanj tri motorna vozila dejansko v uporabi. Pri tem je ob inšpekcijskem nadzoru, ki je bil opravljen 1. 3. 2002, tožnik navedel, da avto šola pri usposabljanju kandidatov uporablja dve vozili, in sicer Renault Clio in Suzuki Swift. Za navedena vozila je bila predložena in pregledana dokumentacija. Za tretji avtomobil Renault 19, pa je tožnik predložil najemno pogodbo, ki jo je sklenil za dobo dveh let in sicer dne 1. 5. 2000. To pomeni, da je ob inšpekcijskem pregledu tožnik izpolnjeval pogoj, ki ga določa Pravilnik, torej da ima najmanj tri motorna vozila B kategorije. Zakon in Pravilnik pa pri tem ne določata pogoja, da se morajo vozila tudi dejansko uporabljati, določata pa, da morajo imeti vozila ustrezno opremo, česar pa inšpektor ob nadzoru niti ni ugotavljal. Po presoji sodišča je v pristojnosti inšpekcijskega organa prve stopnje, da ob nadzoru, glede nato, da je tožnik ob inšpekcijskem nadzoru razpolagal s tremi motornimi vozili, pregledal, če imajo ta motorna vozila ustrezno opremo za usposabljanje kandidatov. Sodišče pri tem dodaja, da tudi v primeru, če bi inšpektor ob nadzoru ugotovil, da tožnik nima treh motornih vozil ter da uporablja za usposabljanje kandidatov za voznike motorno vozilo, ki ni ustrezno ali nima predpisane opreme, bi lahko odredil ukrep iz 7. alinee 3. odstavka 145. člena ZVCP. Ta določa, da pristojni organ, če ugotovi pomanjkljivosti, izda odločbo o začasni prepovedi dela avto šole oziroma poslovne enote avto šole ter določil rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ta rok pa ne sme biti daljši kot dva meseca. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz odločbe organa prve stopnje, je razvidno, da ni obrazloženo, na podlagi česa je bil tožniku izrečen najstrožji ukrep, in sicer izbris iz registra avto šol. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala v skladu z ZVCP in Pravilnikom opraviti pregled motornih vozil tožnika, in sicer ugotoviti ali imajo motorna vozila ustrezno opremo ter se tudi opredeliti do ukrepa, ki je določen v 7. alinei 3. odstavka 145. člena ZVCP in o zadevi ponovno odločiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS).

K točki 2: Ker je sodišče odločalo le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (določba 3. odstavka 23. člena ZUS), zaradi česar je sodišče zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.