Jedro

V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice, je potrebno navesti akt, ki se izpodbija in ga priložiti tožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 273/98 z dne 1.12.1998.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, z 2. točko izreka pa ni ugodilo njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi k 1. točki izreka sodišče navaja, da je tožba napisana na vnaprej pripravljenem obrazcu s praznimi mesti, na katera je tožnik z roko vpisoval podatke, ni pa navedel, s katerimi dejanji oziroma akti naj bi tožena stranka kršila njegove ustavne pravice. V skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS je poslalo tožniku zahtevo, da v petnajstih dneh navede akt tožene stranke, s katerim je poseženo v njegove ustavne pravice (organ, ki je izdal akt, številka, datum izdaje in podobno) ter da sporni akt tudi predloži. Hkrati ga je opozorilo na posledice, če tožbe v danem roku ne bo dopolnil. Tožnik je dne 25.9.1998 na zahtevo sicer odgovoril, toda v odgovoru je le smiselno oporekal denacionalizacijskemu postopku in vrnitvi stanovanjske hiše, v kateri živi. Predlagal je, naj si sodišče samo pribavi denacionalizacijsko odločbo. Odgovoru je priložil delno odločbo o denacionalizaciji stavbe na ... Ker teh navedb sodišče ni moglo šteti za ravnanje v skladu s poslano zahtevo, je tožbo kot nejasno in nerazumljivo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo, saj je ni moglo obravnavati. V obrazložitvi k 2. točki izreka sodišče navaja, da je tožnik predlagal oprostitev plačila sodnih taks v smislu 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), podrejeno pa na podlagi potrdila o premoženjskem stanju. Ker je ugotovilo, da tožba ni vložena v zadevi denacionalizacije in da tožnik ni predložil potrdil v smislu določbe 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah, ga je pozvalo, da predloži manjkajoča potrdila. Ker tožnik ni predložil potrdil, na podlagi katerih bi lahko sodišče ugotovilo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegova družina, njegovemu predlogu ni ugodilo.

Tožnik v pritožbi navaja, da v tožbi ni ničesar vpisoval z roko, zato bi bilo pošteno od sodišča, da to popravi. V spisu je priložena odločba z dne 15.7.1996, iz katere je razvidno, da denacionalizacijski upravičenec H.M.F.S. na dan 27.8.1945 ni bil državljan SFRJ, saj naj bi to pridobil šele 28.8.1945, torej dan po zaplembi, zato ne more biti upravičenec. Sodišče tudi ni sledilo njegovemu predlogu, da pribavi dokumentacijo o denacionalizaciji hiše na v M. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa. Meni, da je potrebno ugoditi tudi predlogu za oprostitev sodnih taks, saj je že tri leta brez zaposlitve, priložena naj bi bila vsa potrebna dokumentacija, odločbe o dohodnini za leto 1998 (pravilno 1997) pa do vložitve predloga še ni prejel. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 28. člena ZUS je treba tudi v tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice, navesti akt, ki se izpodbija in ga priložiti tožbi, obrazložiti pa je treba tudi, zakaj se toži. Če se s tožbo zahteva ugotovitev, da je bilo izvršeno posamično dejanje, na kar kaže dopolnitev tožbe, je treba v tožbi med drugim navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila ter dokaze o tem. V tožbi (podatki v njej res niso vpisani z roko, kot napačno navaja sodišče prve stopnje), pa ni bilo niti navedeno, s katerim aktom ali dejanjem naj bi tožena stranka posegla v njegove ustavne pravice. Na te pomanjkljivosti je sodišče prve stopnje tožnika opozorilo, in ga pozvalo, da jih v določenem roku odpravi. Ker jih le s splošnim sklicevanjem na dejanja v postopku denacionalizacije hiše na ... in s priložitvijo kopije delne odločbe o denacionalizaciji stavbe na ..., ni odpravil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo, saj take tožbe ni moglo obravnavati. Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče samo pribaviti dokumentacijo, če tožnik niti ni navedel, s katerim nezakonitim aktom oziroma dejanjem naj bi bilo poseženo v njegove ustavne pravice.

Sodišče je pravilno presodilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks po določbah 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), saj obravnavana zadeva tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadeva denacionalizacije, za katero velja oprostitev po 1. odstavku 71. člena ZDen. Predlogu utemeljeno ni ugodilo, ker tožnik tudi na zahtevo sodišča, ki mu je bila vročena istočasno z zahtevo za dopolnitev tožbe, ni predložil listin, ki jih za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks zahteva ZST (potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev).

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.