Jedro

Stečaj glavnega dolžnika ima po prvem odstavku 1022. člena OZ za posledico le, da mora upnik priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, nima pa nobenega vpliva na dolžnost poroka, da izpolni upnikovo obveznost, če glavni dolžnik zaradi stečaja tega ne stori. Drugi odstavek 1022. člena OZ namreč izrecno določa, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Na podlagi citirane določbe odpust obveznosti glavnega dolžnika S. K. v stečajnem postopku pomeni zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika do upnika, ki nima nobenega učinka v razmerju med upnikom in porokinjo ter dolžnico v obravnavani zadevi, zato je slednja dolžna poravnati upnikovo terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršilni postopek, prekinjen s 17. 5. 2021. 2. Zoper odločitev se dolžnica pravočasno pritožuje ter navaja, da je bila porok dolžniku S. K. na podlagi leasing pogodbe, pri čemer se predmetni postopek zaradi delnega plačila vodi še za preostanek neplačane glavnice v višini 2.679,05 EUR s pripadki. Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom S. K. je izvršilni postopek zoper slednjega s sklepom z dne 19. 7. 2016 ustavljen. Okrožno sodišče v Mariboru pa je s sklepom St 2895/2014 z dne 7. 1. 2019 odločilo, da se stečajnemu dolžniku S. K. odpustijo obveznosti, pri čemer odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov, nastale do 19. 6. 2014, ter da s pravnomočnostjo sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo prej navedene terjatve. Glede na dejstvo odpusta obveznosti dolžnica meni, da se izvršilni postopek ne more nadaljevati, saj terjatev več ne obstoji, prav tako je terjatev že zastarana, saj je potekel petletni zastaralni rok.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot procesni sklep o nadaljevanju postopka, potem ko je bil ta na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zaradi začetka stečajnega postopka nad upnikom po samem zakonu prekinjen. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil nad upnikom dne 17. 5. 2021 začet stečajni postopek ter štelo, da je z izdajo izpodbijanega sklepa ter njegovo vročitvijo stečajnemu upravitelju upnika slednji kot zakoniti zastopnik upnika pozvan k prevzemu postopka.

7. Sodišču prve stopnje se zato z vprašanjem obstoja upnikove terjatve pri izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo treba ukvarjati.

8. Pritožbeno sodišče pa v tej zvezi dodaja, da je pritožbeni očitek o neobstoju upnikove terjatve zaradi odpusta obveznosti dolžniku S. K. materialnopravno zmoten. Prvi odstavek 409. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. To določbo pravna teorija razlaga tako, da s prenehanjem upnikove pravice sodno uveljavljati plačilo terjatve preneha le upnikov pravovarstveni zahtevek, na podlagi katerega lahko upnik, čigar obligacijska pravica je bila kršena, uveljavlja zahtevo po sodnem varstvu te pravice. Materialnopravno upravičenje, na podlagi katerega lahko upnik v obligacijskem razmerju od dolžnika v tem razmerju zahteva, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet njegove obveznosti (to je v obravnavani zadevi plačilo dolga po leasing pogodbi), pa zaradi odpusta obveznosti ne preneha. Dolžnik lahko prostovoljno še vedno veljavno izpolni svojo obveznost, kot določa drugi odstavek 409. člena ZFPPIPP, vendar nima pravice zahtevati vračila tega plačila po pravilih o neupravičeni obogatitvi, saj še vedno obstaja veljaven pravni temelj za izpolnitev te obveznosti (Plavšak v: ZFPPIPP z uvodnimi pojasnili, GV založba, Ljubljana, 2008, stran 162 in 291).

9. Po pritožbenih navedbah je materialnopravna podlaga za izpolnitev upnikove obveznosti leasing pogodba, po kateri je bila dolžnica porokinja S. K.. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 1012. členu določa, da se s poroštveno pogodbo porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. To pomeni, da je porok v pogodbenem razmerju z upnikom in ne z dolžnikom. Stečaj glavnega dolžnika ima po prvem odstavku 1022. člena OZ za posledico le, da mora upnik priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega, nima pa nobenega vpliva na dolžnost poroka, da izpolni upnikovo obveznost, če glavni dolžnik zaradi stečaja tega ne stori. Drugi odstavek 1022. člena OZ namreč izrecno določa, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Na podlagi citirane določbe odpust obveznosti glavnega dolžnika S. K. v stečajnem postopku pomeni zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika do upnika, ki nima nobenega učinka v razmerju med upnikom in porokinjo ter dolžnico v obravnavani zadevi, zato je slednja dolžna poravnati upnikovo terjatev.

10. V skladu s tretjim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ugovor zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi. Iz tega razloga bo sodišče prve stopnje ta del pritožbe, ko tudi navedbe o prenehanju terjatve zaradi odpusta obveznosti glavnemu dolžniku obravnavalo kot ugovor po izteku roka, če bo presodilo, da so izpolnjeni pogoji iz 56. člena ZIZ in če bo dolžnica vztrajala pri obravnavi teh navedb v okviru posebnega pravnega sredstva.

11. Glede na vse obrazloženo je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odpadla, ker ti niso bili priglašeni.