Jedro

V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi je v primeru, ko je v nekem postopku že bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, o ponovnem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse dopustno odločati le, če so od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu nastopile spremenjene okoliščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke z dne 30. 3. 2022 (dodatno poslan po pošti 7. 4. 2022) za obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper izpodbijani sklep vlaga tožnik pravočasno pritožbo. V njej navaja, v zvezi s plačilom sodne takse v obrokih, da so nastala nova dejstva, in sicer, da je pridobil pravice do dediščine po pokojni mami B. B, ki je lani umrla v Ljubljani za Covid-19. Navaja, da je še zmeraj v bolniškem staležu in se situacija ni spremenila od zadnjič. V tem času je dobil sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1701/2021 o dediščini po svoji pokojni mami in čaka na pravnomočnost tega sklepa, da bo lahko izvršil plačilo sodne takse v zadevi P 23/2021. Prosi za odlog plačila sodne takse za tri mesece, v tem roku bo sodno takso poravnal v celoti v enkratnem znesku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

6. Pregled zadeve pokaže, da je tožnik vložil tožbo, vsled česar mu je sodišče prve stopnje dne 26.4.2021 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo v višini 459,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je tožnik vložil predlog za obročno odplačilo navedene sodne takse, ki je bil zavrnjen s sklepom sodišča prve stopnje P 23/2021 z dne 31.8.2021, navedeni sklep pa je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 732/2021 z dne 11. 11. 2021. Tožnik v postavljenem roku 15 dni sodne takse v višini 459,00 EUR ni plačal, zaradi česar je sodišče prve stopnje dne 24.12.2021 izdalo sklep o ustavitvi postopka, ki je postal pravnomočen 28.1.2022. Dne 28.2.2022 je sodišče prve stopnje tožniku izdalo plačilni nalog za plačilo 1/3 sodne takse zaradi umika tožbe (plačilni nalog se je glasil na plačilo 153,00 EUR). Toženec je z vlogo z dne 30.3.2022, ki jo je vložil po e-pošti, in s fizično vlogo (s podpisom) z dne 7.4.2022, ki je vsebinsko enaka vlogi z dne 30.3.2022, zaprosil, da sodno takso v višini 153,00 EUR plača v dveh ali treh obrokih, saj je še vedno na bolniški in dobiva izplačilo od ZZZS v višini 650,00 EUR mesečno, čaka pa še na dve operaciji. Z izpodbijanim sklepom je bil njegov ponoven predlog za obročno plačilo sodne takse zavržen.

7. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da predstavlja tožnikov (ponovni) predlog za obročno plačilo sodne takse predlog o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje P 23/2021 z dne 31.8.2021, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 732/2021 z dne 11. 11. 2021. V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi je v primeru, ko je v nekem postopku že bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, o ponovnem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse dopustno odločati le, če so od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu nastopile spremenjene okoliščine; če se okoliščine niso spremenile, se ponoven predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zaradi zavrže, saj ni dovoljeno ponovno razsojati o isti stvari (_ne bis in idem_, drugi odstavek 319. člena ZPP).1 V predmetni zadevi je bil s sklepom P 23/2021 z dne 31.8.2021, ki je že pravnomočen, že zavrnjen tožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse v višini 459,00 EUR. S predlogom z dne 30.3.2022 (ki je bil dopolnjen 7.4.2022) je pritožnik zaprosil za obročno plačilo zneska 153,00 EUR (kar predstavlja 1/3 od 459,00 EUR), pri tem pa navajal, da je še vedno na bolniški in dobiva izplačilo od ZZZS v višini 650,00 EUR mesečno, čaka pa še na dve operaciji. To pomeni, pritožnik s predlogom z dne 30.3.2022 (dopolnjenim 7.4.2022) spremenjenih okoliščin v zvezi z možnostjo plačila sodnih taks ni navajal. Če je bilo s pravnomočnim sklepom z dne 31.8.2021 zavrnjeno obročno plačilo sodne takse v višini 459,00 EUR, je ob nespremenjenih okoliščinah nedopustno odločati o obročnem plačilu sodne takse v višini 153,00 EUR, kar predstavlja 1/3 od zneska 459,00 EUR (več vsebuje tudi manj). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je z izpodbijanim sklepom pritožnikov ponoven predlog za obročno plačilo sodne takse zavrglo, saj je prepovedano ponovno odločati o pravnomočno razsojeni stvari.

8. Tožnikovo navajanje spremenjenih okoliščin v pritožbi (in sicer, da je njegova mati lani v Ljubljani umrla za COVID -19 in da je dobil sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1701/2021) pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ker pritožnik niti ne izkaže opravičljivih razlogov, da brez svoje krivde teh trditev ni ponudil že v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti iz same pritožbe ni razvidno, kdaj je sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani II D 1701/2021 prejel. Sodišče še pripominja, da pridobitev dediščine sploh ni spremenjena okoliščina, ki bi utemeljevala obročno plačilo sodne takse, saj se s pridobitvijo dediščine premoženje taksnega zavezanca poveča, zato toliko manj obstajajo razlogi za odobritev obročnega plačila sodne takse.

9. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

10. Pritožnik ni priglasil pritožbenih stroškov, zato o njih ni treba odločati.

1 VSL sklep I Cp 3505/2015 z dne 30.12.2015, VSL sklep I Cpg 1360/2015 z dne 14.10.2015, VSL sklep I Cpg 323/2016 z dne 31.03.2016, VSL Sklep I Cpg 718/2017 z dne 21.08.2017.