5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. in C. C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 105/2004 z dne 9. 11. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 269/2003 z dne 23. 1. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 26/2003 z dne 9. 4. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je pritožniku priznalo pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za čas od 28. 9. 1993 do 14. 7. 1994 in zakonite zamudne obresti od 4. 3. 1997 dalje, sklicujoč se na tretji odstavek 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – v nadaljevanju ZOR). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo kot neutemeljen. Pritožnik se je pritožil zoper sodbo v delu, s katerim mu od pripadajočih zneskov nadomestil niso bile priznane zakonite zamudne obresti tudi za čas zapadlosti posameznih obrokov do 4. 3. 1997. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo kot nedopustno, ker z njo ni izpodbijana odločitev o glavnem zahtevku.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča in zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Navaja, da je tožbeni zahtevek oblikoval kumulativno, in je znašal 3.343.964,40 SIT, zato naj ne bi držala trditev v sklepu revizijskega sodišča, da obresti ni uveljavljal kot glavni zahtevek. Sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča očita napačno razlago zakonske določbe, ker meni, da mu gredo zamudne obresti od dneva vložitve zahteve pri pristojnem zavodu, saj zavarovanec tožbe ne more vložiti, dokler ni končan predsodni postopek. Zato naj bi bilo treba tretji odstavek 279. člena ZOR razlagati tako, da ima glede teka zamudnih obresti vložitev zahteve pri zavodu enak učinek kot vložitev tožbe pri sodišču. Pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 25., 26. in 50. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi sklep Vrhovnega sodišča in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ter zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje.

B.

3.V zvezi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da Ustava več kot dvostopenjskega sojenja (to je več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. V obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zagotovljena, zato z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije ni moglo biti poseženo v pravico pritožnika do pravnega sredstva.

4.Zakaj naj bi bila s sklepom Vrhovnega sodišča kršena pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pritožnik ne pojasni. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča za sklep o kršitvi te pravice ne zadostuje.

5.Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

6.Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 29. 12. 2004, izpodbija tudi sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper navedeno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je pričel teči z vročitvijo te odločbe pritožniku oziroma njegovemu pooblaščencu, saj vložitev nedopustnega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Izpodbijana odločba je bila pritožnikovemu pooblaščencu (po odtisnjenem datumu na fotokopiji izvoda sodbe) vročena dne 10. 2. 2004 oziroma najkasneje do dneva izdaje sklepa, da se revizija zavrže, torej do 9. 11. 2004. Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, vložena dne 29. 12. 2004, je torej očitno prepozna. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu zavrglo kot prepozno (2. točka izreka).

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan