Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokaza.
Sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za zavarovanje dokazov delno ugodi in se izvede dokaz s pridobitvijo posnetkov video nadzora S. d.d., poslovalnice v Ž., za 5. 12. 2007, 11. 12. 2007, 17. 12. 2007 in 20. 12. 2007 ter video posnetkov kamer v poslovnih enotah tožene stranke z dne 28. 11. 2007, 3. 12. 2007, 7. 12. 2007, 13. 12. 2007, 19. 12. 2007, 3. 1. 2008, 9. 1. 2008, 11. 1. 2008, 17. 1. 2008 in 21. 1. 2008. S. d.d. in tožena stranka morata sodišču v roku 8 dni posredovati zgoraj navedene posnetke video nadzora.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov, s katerimi je tožnik predlagal, naj se toženki in S., d.d., naloži posredovanje video posnetkov ter dokumentacije o poslovnih transakcijah.
Zoper tak sklep se pritožuje tožnik, ki predlaga, da višje sodišče sklep spremeni in ugodi predlogu za zavarovanje dokazov, podrejeno pa sklep razveljavi in predlog vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.
Pojasnjuje, da iz določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (1), na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, res izhaja, da je banka dolžna hraniti podatke o stranki in listinsko dokumentacijo, vendar pa se te določbe ne nanašajo na video posnetke kamer, ki nadzorujejo dogajanje v banki. Tožnik navaja, da mu je znano, da se ti posnetki hranijo zgolj tri leta. Meni, da je zato upravičena bojazen, da se dokaz kasneje ne bo mogel izvesti.
Pritožba je delno utemeljena.
Splošno o zavarovanju dokazov: Ob odločanju o predlogu za zavarovanje dokazov (264. do 268. člen Zakona o pravdnem postopku (2)) mora sodišče med drugim izhajati iz dveh principov: pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov, sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.
O predlogu za zavarovanje dokazov glede listinske dokumentacije: Pritožnik sicer navaja, da se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje v celoti, vendar odločitve o tem, da ni pogojev za zavarovanje dokazov, kolikor se je predlog nanašal na listinsko dokumentacijo (ker ni nevarnosti, da dokazov pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti), vsebinsko ne izpodbija. Višje sodišče je zato v tem delu opravilo uradni preizkus izpodbijanega sklepa in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tem delu materialno pravo uporabilo pravilno in da ni zagrešilo nobene ob bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je v tem delu pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).
O predlogu za zavarovanje dokazov glede posnetkov varnostnih kamer: Utemeljeno pa pritožnik navaja, da se določbe o dolžnosti hrambe listinske dokumentacije in podatkov o stranki ne nanašajo na video posnetke. Splošno znano je, da se posnetki varnostnih kamer v javnih objektih ne hranijo trajno, praviloma niti daljše časovno obdobje. To izhaja tudi iz odgovora toženke na predlog za zavarovanje dokazov, ki ga v sklepu povzema sodišče prve stopnje in v katerem toženka navaja, da posnetke hrani zgolj 40 dni. Vse to pa izkazuje, da obstaja nevarnost, da spornega dokaza kasneje ne bo mogoče izvesti (če ga je sploh še mogoče izvesti). Ker po prepričanju pritožbenega sodišča zaenkrat ni mogoče izključiti možnosti, da toženka in S., d. d., video posnetke (še) hranita, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je glede video posnetkov varnostnih kamer predlogu za zavarovanje dokazov ugodilo.
Če obstajajo razlogi, zaradi katerih toženka in S., d. d., video posnetkov ne moreta predložiti, jih bosta v postopku navedli; glede toženke pa jih bo sodišče prve stopnje ocenilo v smislu določb 227. člen. ZPP.
Ur. l. RS, št. 60/2007; ZPPFDT.
Zakon o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008; ZPP.