Jedro

Ker je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev slednje ne vidi več, s čimer vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek z dnem 5. 1. 2012 prekinilo do odločitve prvostopenjskega sodišča o otrokovi koristi v postopku, ki je bil sprožen na podlagi tretjega odstavka 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na predlog druge tožnice dne 17. 11. 2011 pri Okrajnem sodišču v Kamniku.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da odločitev Okrajnega sodišča v Kamniku ni predhodno vprašanje v tem postopku. Sodišče je pri odločitvi izhajalo iz nepravilne predpostavke, da bi bila tožena stranka pripravljena skleniti sodno poravnavo. Kljub prepričanju tožene stranke, da je zahtevek v celoti neutemeljen tako po temelju kot tudi po višini, so se o možnosti poravnave pogovarjali, saj je bil njen edini motiv za sklenitev poravnave izogniti se dolgotrajnim in za vse stranke neprijetnim postopkom in z njimi povezanimi stroški. Glede na to, da tretji tožnik K. H. uveljavlja samostojen zahtevek, ni pa bil pripravljen skleniti poravnave, tudi tožena stranka ni več pripravljena nadaljevati pogovorov o poravnavi, kar je tožena stranka sodišču sporočila že z vlogo z dne 28. 11. 2011, torej še pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka. Tožena stranka, se namreč tudi v primeru, če bi bilo pred Okrajnim sodiščem v Kamniku odločeno, da lahko M. H. kot zakonita zastopnica prvega tožnika sklene poravnavo, take poravnave ne bi sklenila, zaradi česar odločitev Okrajnega sodišča v Kamniku ne predstavlja predhodnega vprašanja v tej zadevi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče prekine postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, to je vprašanja o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (primerjaj 13. člen ZPP).

5. V konkretni pravdni zadevi so prvi tožnik mld. G. H., ki je zastopan po zakonitih zastopnikih M. in K. H., druga tožnica M. H. in tretji tožnik K. H. zoper toženo stranko vložili tožbo na plačilo odškodnine zaradi utrpele škode v zvezi z zdravljenjem na Infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani v času od 1. 12. 1999 do 14. 12. 1999. Na poravnalnem naroku z dne 6. 7. 2011 med zakonitima zastopnikoma prvega tožnika ni bilo soglasja o tem, ali naj prvi tožnik s toženo stranko sklene sodno poravnavo. Ker je torej med staršema mladoletnega prvega tožnika prišlo do spora o izvrševanju roditeljske pravice, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da način razreševanja takega konflikta ureja Zakon o družinski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v 113. členu, saj se je v postopku izkazalo, da drugi od staršev z aktom zastopanja prvega od staršev ne soglaša. Vendar pa je tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega sklepa dne 28. 11. 2011 sodišče obvestila, da zaradi zavračanja tretjega tožnika za sklenitev poravnave, možnosti za sklenitev poravnave ne vidi več. S tem pa vprašanje koristnosti sklenitve sodne poravnave za mladoletnega prvega tožnika v tej fazi postopka ni več aktualno oziroma je odpadel razlog zaradi katerega bi sicer sodišče postopek lahko prekinilo.

6. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP) .