Jedro

V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, ki jo deduje zapustničina sestra J. K. kot oporočna dedinja.

2. Zoper takšno odločitev je udeleženec vložil pravočasno laično pritožbo. Navaja, da je v drugi oporoki zapisano, da mu pripada 5.000,00 EUR za vse usluge in poslani denar, kar v zadnji oporoki ni oporekano. Navaja, da gre za dolg, ki ga morajo poravnati dediči. 3. Dedinja je odgovorila na pritožbo. V odgovoru je navedla, da ne drži pritožbena trditev, da je pokojni sestri nudil zdravstvene usluge.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je zapustnica 15. 11. 2012 napravila oporoko, v kateri je določila dediča stanovanja, in sicer sestro J. K. in udeleženca J. G.. Udeleženec je predložil zapustničino pismo, v katerem je navedla, da mu zato, „ker ni njen sorodnik, ne sme dati polovice (stanovanja) in da je za zdravstvene usluge in pomoč, ki ji jih je nudil, dovolj 5.000,00 EUR, ter da to velja samo v primeru, če umre“. Zapustnica je napravila še drugo oporoko (z dne 25. 11. 2012), v kateri je kot oporočna dediča njenega premoženja navedla sestro J. K. in njenega moža z dostavkom „ne pa J. G.“. Ta je v dopisu (prvostopenjsko sodišče ga je prejelo 13. 3. 2013) navedel, da priznava veljavnost druge oporoke, v kateri pa ni navedbe, da je za zdravstvene usluge in pomoč dovolj 5.000,00 EUR. Navedel je še, da gre za dolg, ki ga morajo poravnati dediči. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in udeleženca napotilo na pravdo, v kateri naj uveljavlja svojo morebitno upravičenje do dedovanja po oporoki, vendar pa udeleženec takšne tožbe ni vložil. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da je zapustničina sestra J. K. oporočna dedinja njenega premoženja.

6. V skladu z določilom prvega odstavka 101. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oporočitelj molče prekliče oporoko tako, da napravi novo oporoko, v kateri razpolaga s svojim premoženjem drugače kot v prvotni oporoki. Hkrati določa, da ostanejo v veljavi določila prejšnje oporoke, ki niso v nasprotju z določili nove oporoke. Z oporočno izjavo v novi oporoki, da sta njena dediča J. in M. K., ne pa J. G., je zapustnica z vsem svojim premoženjem razpolagala v korist navedenih oporočnih dedičev (1). Iz navedene oporočne izjave izhaja, da je zapustnica izključila udeleženca kot dediča (kateregakoli) njenega premoženja. Udeleženec s svojimi trditvami v tem postopku očitno meri na to, da znesek 5.000,00 EUR predstavlja njegovo terjatev do zapustnice oziroma zapustničin dolg (142. in 143. člen ZD). Če je tako, zanj velja posebna odgovornost dediča. ZD pa ne določa nobenih posebnih pravnih sredstev, s katerimi bi upniki lahko dosegli, da bi se odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove lahko uresničila. Zato v primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ki za razpravljanje o utemeljenosti upnikovega zahtevka ni funkcionalen, ampak v pravdnem (2). Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine (prvi odstavek 214. člen ZD). Enako bi veljalo tudi, če bi bilo navedeno zapustničino izjavo šteti za volilo. Tudi o pravici do volila se odloča v pravdnem postopku (3).

7. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo udeleženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Dedič M. K. se je na zapuščinski obravnavi odpovedal oporočnemu dedovanju.

(2) Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, str. 238. (3) Spor o pravici do volila ni razlog za prekinitev postopka (211. člen ZD).