Jedro

Vprašanje pasivne legitimacije se sicer presoja po materialnem (ne pa po procesnem pravu), vendar na podlagi dejstev, ki jih je po izpeljanem dokaznem postopku ugotovilo sodišče (prve stopnje).

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka), pri čemer je toženi stranki naložilo povrnitev 61.967,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.10.1999 do plačila (2. točka izreka).

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka (po pooblaščenem odvetniku). Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (ki ga ni konkretizirala, saj ni navedla, v čem naj bi bile kršitve podane) in zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo izpodbijane sodbe z razveljavitvijo sklepa o izvršbi in z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev z zavrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vprašanje pasivne legitimacije se sicer presoja po materialnem (ne pa po procesnem) pravu, vendar pa teh dejstev (to je dejstev, ki jih je po izpeljanem dokaznem postopu ugotovilo sodišče prve stopnje) tožena stranka v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati (1. odstavek 495. člena v zvezi s 1. odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Tako se pokaže, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor pasivne legitimacije, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.

Tožena stranka se je v zvezi z ugovorom pomanjkanja pasivne legitimacije sicer (smiselno) sklicevala na utemeljitev, ki jo je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar le-te v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoče upoštevati, saj mora pritožnica navesti razloge, ki jih želi v pritožbi uveljavljati (prim. razloge sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08.12.1999, opr. št. III Ips 128/98).

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo ter zakonito in pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje je namreč na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sklenilo, da sama krije pritožbene stroške (2. točka izreka).