Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V zakonu ni podlage za obročno plačilo stroškov cenilca. Določba 4. odst. 169. čl. ZPP, na katero se pritožba sklicuje, pride v poštev samo v primeru, ko stranka izkaže, da podatkov oz. potrdil pri pristojnih organih sama ni mogla pridobiti.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice z dne 16.5.2006 za obročno plačilo neplačanega predujma za stroške cenilca.
Zoper sklep se upnica pritožuje in navaja, da jo je sodišče s sklepom z dne 19.5.2006 pozvalo, da vlogo dopolni z dokazili. Vlogo je dopolnila ter priložila fotokopijo zadnje dohodninske odločbe in potrdilo o premoženjskem stanju. Res je, da ni predložila nobenih drugih dokazil o stroških, katere je navajala v dopolnitvi svoje prošnje. Prebrala si je 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in razbrala, da mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke, v 169. čl. pa piše, da če je to potrebno, si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti priskrbi vse podatke in obvestila o premoženjskem stanju stranke, ki prosi za oprostitev, lahko pa stranko tudi zasliši. Je v finančni stiski in si odvetnika trenutno ne more privoščiti. Zato pritožbo, kot tudi prvotno prošnjo, vlaga sama. Če sta bili pomanjkljivi zaradi njenega slabega (laičnega) razumevanja zakona, prosi, da sodišče to upošteva. Sicer pa tokrat prilaga več dokazil, katera bodo pojasnila njeno trenutno situacijo. Znesek 43.472,00 SIT, katerega ji mesečno odtegujejo od plače, se nanaša na kredit, članarino sindikata in Zbornico zdravniške nege ter premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Hčerki S.B. mesečno nakazuje 40.000,00 SIT, s čimer si poravna večji del najemnine za stanovanje v B., kjer študira, ob vikendih, ko pride domov, pa ji razliko do 50.000,00 SIT in še več dopolni s stroški za hrano, študijske pripomočke, vozovnico za vlak. Za nameček je prejela še odločbo o doplačilu dohodnine za leto 2005 v znesku 77.364,00 SIT. Boji se, da ne bo imela niti za nujno preživljanje sebe in svoje hčerke, saj je stanje na njenem bančnem računu že kritično (negativno).
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlogu za obročno plačilo razlike predujma za stroške cenilca ne ugodi, je pravilna predvsem zato, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo stroškov cenilca. Sodišče lahko namreč stranki dovoli le obročno plačilo sodnih taks (4. odst. 168. čl. ZPP). Pravilna pa je tudi iz razlogov kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Kot izhaja iz spisovnih podatkov in izpodbijanega sklepa in priznava tudi upnica sama v vloženi pritožbi, jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19.5.2006 pozvalo, da predloži potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. Predložila pa je le fotokopijo zadnje odločbe o dohodnini in potrdilo o višini katastrskega dohodka. Drugih zahtevanih potrdil upnica ni predložila, v pritožbi pa je to prepozno (337. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Na podlagi predloženih dokazil je sodišče prve stopnje ocenilo, da ob upničinem mesečnem dohodku v višini 257.129,40 SIT, s plačilom razlike predujma v višini 45.750,00 SIT, ne bo ogroženo nujno preživljanje upnice in njene hčerke, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Upnica svojih navedb o manjšem osebnem dohodku, o stroških šolanja hčerke, o kreditu, ni z ničemer izkazala, čeprav je bila na to pozvana; dokazila o svojem premoženjskem stanju mora stranka sama predložiti, ni dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti priskrbi potrebne podatke oz. o tem zasliši stranko. Določba 4. odst. 169. čl. ZPP, na katero se pritožba sklicuje, pride v poštev samo v primeru, ko stranka izkaže, da podatkov oz. potrdil pri pristojnih organih sama ni mogla pridobiti. Take situacije pa upnica niti zatrjevala ni, nasprotno, pritožbi prilaga določena potrdila in dokazila, katerih pa, kot že pojasnjeno, v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Pritožba zato ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) kršitev ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).