Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da sta toženki dolžni tožniku plačati 13.299,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pobotnih ugovorih toženk in o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženk in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da sta toženki dolžni tožniku plačati 6.649,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer tako, da je prva toženka dolžna plačati ¼ prisojenega zneska, druga toženka pa ¾ prisojenega zneska. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in v preostalem pritožbo toženk zavrnilo. Utemeljilo je, da znaša vrednost tistega, kar je vložil tožnik v premoženje toženk le polovico skupnih vlaganj, torej 6.649,88 EUR. Ker pa sta toženi stranki solastnici obeh nepremičnin v razmerju ¼ in ¾, sta ob pravilni uporabi 48. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v tem razmerju tudi dolžni plačati znesek obogatitve.

3. Predlog za dopustitev revizije sta vložili toženki in v njem izpostavili naslednja vprašanja: 1) ali je sodišče odstopilo od načela vezanosti sodišča na postavljen tožbeni zahtevek oziroma ali je pritožbeno sodišče s svojo spremenjeno odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek, posebno v razmerju do drugo tožene stranke; 2) ali je pritožbeno sodišče prekršilo razpravno načelo iz 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s tem odstopilo tudi od načela vezanosti sodišča na trditveno podlago; 3) ali je pritožbeno sodišče poleg kršitve vezanosti sodišča na trditveno podlago odstopilo od načela vezanosti sodišča na trditveno podlago in na vprašanje materialne sklepčnosti tožbe po 318. členu ZPP; 4) ali različna materialno pravna podlaga zahtevka vpliva na ugotavljanje višine obogatitve oziroma ali različna pravna podlaga terja različen način ugotavljanja obogatitve; 5) ali je pritožbeno sodišče v svoji odločitvi odstopilo od standarda obrazložene odločbe gleda na spremenjeno odločitev; 6) ali je prišlo do kršitve pravil dokazovanja dejstev z izvedenci, ker odločitev sodišča temelji le na enem izvedenskem mnenju; 7) ali bi moralo sodišče zaradi spoštovanja načela kontradiktornosti in različnih izvedenskih mnenj, angažirati tretjega izvedenca oziroma omogočiti, da se bi izvedenec J. K. opredelil do drugačnih zaključkov izvedenca dr. Ž. oziroma bi se ga moralo neposredno zaslišati; 8) ali je pravilno izveden dokaz z izvedencem gradbene stroke oziroma kdaj je mogoče pokloniti vero pravilnega izvedenskega mnenja le enemu izvedencu iste stroke; 9) ali je uporabljen način izračuna povečane vrednosti skladen z metodologijo za ugotavljanje obogatitvene vrednosti nepremičnine, ki so posledica vlaganj; 10) ali bi sodišče druge stopnje moralo odgovoriti na ugovore tožene stranke glede neprimernega načina izračuna vrednosti vlaganj in uporabljene metode ugotavljanja obogatitve nepremičnine; 11) ali je uporabljena metoda (ocena obogatitve vrednosti nepremičnine na sorazmernost vrednosti vlaganj) pravilna metoda, ki zagotavlja pravičen rezultat in je skladna z večinsko sodno prakso obogatitvenega in ne vrnitvenga principa; 12) ali bi moralo sodišče izvedencu naložiti, da najprej ugotovi tržno vrednost nepremičnine brez vlaganj in nato tržno vrednost nepremičnine z vlaganji; 13) ali je izvedensko mnenje izvedenca dr. Ž. z dopolnitvijo primerno za odločanje o povečani vrednosti nepremičnine.

4. Predlagateljici predlog utemeljujeta z navedbami, da bi moral tožnik postaviti ločena zahtevka zoper vsako od toženih strank, saj je pravna narava zahtevkov drugačna. Pritožbeno sodišče je mimo zahtevka odločilo, da na prvo toženko odpade plačilo ¼ prisojenega zneska in na drugo toženko ¾ prisojenega zneska in s tem kršilo načelo dispozitivnosti. Sklicujeta se na odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevah II Cp 2129/2004 in I Cp 2914/2007. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog toženk zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).