Jedro

Po 4. členu ZUS-1 odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo na navedeni pravni podlagi je torej mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi. Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 pa je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem (v nadaljevanju toženka) je s sklepom št. Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za zastopanje v pravdni zadevi P 48/2020, in sicer v obliki pravnega svetovanja, pomoči, zastopanja v sodnem postopku na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Toženka je prošnjo zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnik je 15. 4. 2023 priporočeno po pošti vložil obsežno tožbo zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Okrožno sodišče v Krškem. Iz tožbenih navedb je razvidno, da tožnik vlaga tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti sklepa Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 in hkrati predlaga njegovo odpravo, nato pa še da zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot žrtvi sistematičnega in dolgoletnega državnega nasilja od 31. 8. 2010 do danes, v zvezi s čimer predlaga ugotovitve posega v temeljne človekove pravice, prepoved nadaljevanja dejanja in odpravo posledic dejanja.

3. Že v predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je taka vsebina tožbe in tožbenega predloga do te mere nejasna, da je ni bilo mogoče obravnavati. Razvidno ni bilo niti to, ali tožnik vlaga (izpodbojno) tožbo po 2. členu ZUS-1 ali tožbo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu istega zakona.

4. Zato je sodišče tožnika na podlagi 31. člena ZUS-1 pozvalo k popravi tožbe. Sodišče je tožnika najprej pozvalo, da izrecno in nedvoumno navede, ali izpodbija upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 ali vlaga tožbo zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v smislu 4. člena ZUS-1. Sodišče je tožnika, med drugim, poučilo, da če vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1, je tovrstna tožba namenjena pravnemu varstvu zoper dejanja organov oblasti, s katerimi se posega v človekove pravice, le če posameznikom ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper sklep Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 lahko tožnik vloži tožbo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, zato je zagotovljeno drugo sodno varstvo in tožba ni dopustna. Če bi tožnik vztrajal pri vložitvi tožbe po 4. členu ZUS-1, ga je sodišče poučilo, da mora v tožbenih navedbah in tožbenem zahtevku najprej navesti, ali je upravni organ ali uradna oseba zatrjevane kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin storila s posamičnim aktom ali z dejanjem, in nato, kako mora v vsakem primeru oblikovati tožbeni zahtevek.

5. Tožnik se je na poziv sodišča odzval z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18. 7. 2023. V njej še vedno vztraja, da vlaga tožbo zoper sklep Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 in da hkrati vlaga tožbo zaradi varstva človekovih pravic v smislu 4. člena ZUS-1. Nasprotuje praksi, da sodišče po tem, ko je podana tožba po 2. členu ZUS-1, ne odloča o zatrjevanih kršitvah človekovih pravic, če pa je vložena še tožba po 4. členu ZUS-1, pa sodišče tožbo zavrže. Ob takem pristopu namreč ni mogoče ustrezno zavarovati človekovih pravic. Tožnik navaja, da v primeru, da je to zanj bolj ugodno, vlaga tožbo na podlagi 4. člena, drugega odstavka 33. člena in tretjega odstavka 30. člena ZUS-1. Nato sodišču predlaga, da ugotovi, da je bilo s sklepom Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine (I. točka), da se toženi stranki prepove nadaljevanje dejanj (II. točka), da je tožena stranka dolžna odpraviti posledice dejanja (III. točka) in da se sklep Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 odpravi in vrne organu v ponovno odločanje (IV. točka).

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov.

7. Tožba ni dovoljena.

8. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

9. V skladu z 2. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V skladu s 4. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

10. Iz navedenega izhaja, da se sodno varstvo v upravnem sporu zagotavlja na dveh različnih podlagah, in sicer po 2. členu, ko gre za (t. i. redni) upravni spor o zakonitosti upravnega akta (kdaj gre za tak akt, je opredeljeno v drugem odstavku tega člena), ali na podlagi 4. člena, ki pa je dopustno le, če zoper posamične akte in dejanja organov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (subsidiarni upravni spor).

11. Tožnik tudi po prejetih pojasnilih s strani sodišča navaja, da vlaga tožbo tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1 (glede česar ga je sodišče že poučilo, da takšna tožba ni dopustna) oziroma nato izrecno navede, da če je to zanj ugodneje, vlaga tožbo na podlagi 4. člena, drugega odstavka 33. člena in tretjega odstavka 30. člena ZUS-1. Iz navedenega je dovolj jasno razvidno, da tožnik vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, saj se izrecno sklicuje na 4. člen ZUS-1 in drugi odstavek 33. člena istega zakona in v tožbi smiselno zatrjuje kršitve z ustavo zagotovljenih pravic, ker mu ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v zvezi z odškodninsko tožbo zoper državo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 48/2020. 12. Po 4. členu ZUS-1 odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Sodno varstvo na navedeni pravni podlagi je torej mogoče doseči le, če prizadeti osebi ni na razpolago drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito odpraviti zatrjevane nezakonitosti, ki hkrati pomenijo poseg v človekove pravice, ali kako drugače pred sodiščem doseči varstvo njenih pravic ali pravnih koristi. Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 pa je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.1

13. O tožnikovi prošnji za dodelitev BPP je bilo torej odločeno s posamičnim upravnim aktom, to je s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023, in tožnik bi očitek o kršitvah ustavnih pravic lahko uveljavljal v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1. Ne drži torej stališče tožnika, da sodišče pri odločanju o tožbi na podlagi 2. člena ZUS-1 ne odloča o zatrjevanih človekovih pravicah, saj to stori v okviru presoje zakonitosti izpodbijanega upravnega akta.

14. Ker opustitev sodnega varstva po 2. členu ZUS-1 ne vzpostavlja pravice do subsidiarnega sodnega varstva, tožba po 4. členu ZUS-1 ni dovoljena, na kar je bil tožnik v pozivu izrecno opozorjen.

15. To pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora, saj akt, ki se izpodbija s tožbo, ni akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

16. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo. Iz istih razlogov tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

17. Tožnik je v zvezi s pozivom sodišča še navajal, da je prava neuka stranka, da je zato zaprosil za dodelitev BPP za to zadevo, da ne ve v "kakšnem statusu je reševanje te vloge" in da naj sodišče to preveri. Sodišče ugotavlja, da je bila tožnikova prošnja zavrnjena s sklepom Upravnega sodišča Bpp 67/2023-2 z dne 7. 4. 2023, ki je bila tožniku vročena, postala pa je pravnomočna dne 27. 5. 2023. 18. Tožnik je v tožbi predlagal tudi združitev z upravnim sporom zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 73/2023 z dne 22. 2. 2023, vendar ker tožba ni sposobna za obravnavo in ker gre za različna izpodbijana akta, sodišče predlogu ni ugodilo (42. člen ZUS-1).

19. Sodišče še pojasnjuje, da se v skladu s šestim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa v zadevah dodelitve BPP ne plača. 1 Tako ustaljena sodna praksa, glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Up 228/2021 z dne 8. 12. 2021, I Up 152/2021 z dne 25. 8. 2021, I Up 11/2016 z dne 27. 1. 2016 in I Up 165/2019 z dne 9. 10. 2019.