Jedro

Sklep o tem, da se zaradi poteka mirovanja tožba šteje za umaknjeno, je lahko izdalo sodišče brez obravnave.

Tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje izdalo odločbo brez obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti, v revizijskem postopku ne bi bilo mogoče z uspehom uveljavljati absolutne bistvene kršitve iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je postopek miroval. Ker nobena od pravdnih strank ni predlagala nadaljevanja postopka je sodišče prve stopnje štelo, da je tožba umaknjena.

Pritožbo tožeče stranke proti sklepu, da se šteje tožba za umaknjeno, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo. Obe sodišči sta bistveno kršili določbe pravdnega postopka. Podana je kršitev iz 9. točke 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je očitano kršitev zagrešilo zato, ker ni opravilo obravnave, sodišče druge stopnje pa tudi ni "ustvarilo pogojev za obravnavo oziroma za preverjanje zatrjevanega". Obe sodišči sta se zadovoljili le z ugotovitvijo, da odposlana pošta še ne pomeni predloga za nadaljevanje postopka. S takim ravnanjem je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Zato naj se reviziji ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje naj se razveljavita, zadeva pa vrne v novo odločanje pristojnemu sodišču. V skladu z določbama 390. in 400. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji izrecno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, smiselno pa tudi iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP naj bi storilo sodišče prve stopnje s tem, da potrditvah revizije ni opravilo obravnave. Sodišče prve stopnje te kršitve ni zagrešilo, saj je sklep o tem, da se po izteku mirovanja tožba šteje za umaknjeno lahko izdalo brez obravnave (3. odstavek 217. člena ZPP). Pa tudi če bi pred sodiščem prve stopnje res bilo potrebno opraviti obravnavo, kot v reviziji zmotno zatrjuje tožeča stranka, tožeča stranka absolutne bistvene kršitve določb iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v revizijskem postopku ne bi mogla z uspehom uveljaviti, saj zaradi te kršitve revizije sploh ni mogoče vložiti (1. točka 1. odstavka 385. člena ZPP).

Revizijska trditev, da naj bi bila tožeči stranki s postopanjem sodišča odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem pa je le pavšalna in z ničemer obrazložena. Tudi po pregledu spisa ni bilo mogoče priti do ugotovitve, da tožeči stranki vabila za posamezna procesna dejanja sodišča niso bila vročena ali da tožeči stranki niso bile vročene odločbe, ki jih je sodišče izdalo. Zato revizijska trditev, da je bilo tožeči stranki z nezakonitim postopanjem sodišča onemogočeno obravnavanje pred sodiščem ni sprejemljiva, revizija tožeče stranke pa je v tem delu neutemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče potem, ko je v okviru revizijskega preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema tudi ni bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP v zvezi s 400. členom ZPP).