Jedro

Zveza med vtoževano terjatvijo in stečajnim postopkom obstaja, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku.

Za presojo, ali gre za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom, ni odločilen začetek pravdnega postopka, temveč nastanek spora. Spor pa nastane takrat, ko nastanejo dejstva, na katera se opira terjatev tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, 1) da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter 2) da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru kot izključno krajevno pristojnemu sodišču v nadaljnji postopek.

2. V pritožbi zoper sklep je tožeča stranka uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je vplivala na nezakonitost in zato nepravilnost izpodbijanega sklepa. Višjemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da je v zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne glede na skopo obrazložitev sodišča prve stopnje je mogoče iz nje razbrati, da se je izreklo za nepristojno, ker je menilo, da gre v tem primeru za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom oziroma v zvezi s stečajnim postopkom nad tožečo stranko. Za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali so v zvezi s stečajnim postopkom, pa je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek (63. člen ZPP).

5. Za spor v zvezi s stečajnim postopkom, zaradi česar bi prišlo do pritegnitve krajevne pristojnosti k sodišču stečajnega postopka, bi šlo le, če bi bila vtoževana terjatev v zvezi s stečajnim postopkom. Zveza obstaja, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku. Višje sodišče ugotavlja, da terjatev tožeče stranke ni take vrste, saj iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja kakršnakoli zveza s stečajnim postopkom. Kot v pritožbi navaja tožeča stranka in kot izhaja tudi iz tožbe, gre za odškodninski zahtevek tožeče stranke zoper toženca kot bivšega poslovodjo tožeče stranke, ki ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom nad tožečo stranko.

6. Višje sodišče pritrjuje pritožbeni trditvi, da je za odločitev o tem, ali gre v tem postopku za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom, ključno vprašanje, kdaj je spor nastal. Kot navaja odločba Vrhovnega sodišča RS, na katero opozarja tožeča stranka (III R 26/2006) za presojo, ali gre za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom, ni odločilen začetek pravdnega postopka, temveč nastanek spora. Spor pa nastane takrat, ko nastanejo dejstva, na katera se opira terjatev tožeče stranke. Ker tožeča stranka v tem sporu uveljavlja odškodninsko terjatev, ki je tožeči stranki nastala že pred začetkom stečajnega postopke, je torej spor nastal že pred začetkom tega pravdnega (in stečajnega) postopka.

7. Zaradi navedenega višje sodišče zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

8. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo tožene stranke je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).