Jedro

Ker dolžnik v izjavi o premoženjskem stanju družinskih članov ni navedel, v dopolnitvi izjave pa je navedel, da preživlja otroke z izposojanjem denarja in da nima dohodkov in ima blokiran tekoči račun, je sodišče upravičeno dvomilo v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Ker dolžnik izjave o premoženjskem stanju družinskih članov v postopku niti ni predložil, pa tudi ne drži očitek dolžnika, da sodišče ni imelo podlage zahtevati, da te podatke dolžnik predloži oziroma poda na drug način in da bi jih moralo pridobiti samo. Resničnosti podatkov, katerih dolžnik niti sam ni predložil, sodišče ni bilo dolžno preverjati v uradnih evidencah. Sodišče lahko v izvršilnem postopku opravi narok v vseh primerih, če je po njegovem mnenju to smotrno. Tudi vabila na narok, na katerem se izvede dokaz zaslišanjem strank, se, če ima stranka pooblaščenca, šteje, da je vabilo stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da sodišče ni preverjalo podatkov po uradni dolžnosti, kot to navaja četrti odstavek 12. člena ZST-1. Sodišče niti ne zatrjuje, da ni moglo samo pridobiti podatkov o premoženjskem stanju dolžnika, saj bi le v takšnem primeru podatke lahko zahtevalo od stranke. Dolžnik je nedvomno v svoji (naknadni) izjavi, da si za preživljanje sposoja denar pri prijateljih, pojasnil vse ustrezno glede premoženjskega stanja. ZST-1 o zaslišanju niti ne govori, poleg tega na zaslišanju dolžnik ne bi mogel izpovedati nič novega. Tudi sicer pa iz sklepa ni jasno, ali je sodišče dolžnika vabilo posebej ali tudi po pooblaščencu. Postavlja se vprašanje, ali so bila vabila res v skladu z ZPP, saj bi sodišče moralo vabiti tako dolžnika kot pooblaščenca. Če pa je sodišče posebej vabilo dolžnika, pa iz sklepa ne izhaja, ali so mu bila vabila vročena in na kakšen način. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prve odstavek 11. člena ZST-1), v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 pa tudi, če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje sebe in njenih družinskih članov. Stranko lahko sodišče tudi delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). ZST-1 dalje v 12. členu določa, da sodišče odloči o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks na predlog stranke, kateremu mora stranka predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Tretji odstavek istega člena določa, da je potrebno zgoraj omenjeno izjavo izpolniti na predpisanem obrazcu. Vsebino in obliko tega obrazca določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišču ob odločanju o oprostitvi plačila sodne takse pri pregledu izjave vzbudil dvom v resničnost vseh navedb, saj dolžnik podatkov o družinskih članih ni navedel, bil pa naj bi brez vseh prihodkov in premoženja. Sodišče je zato želelo pridobiti dodatna pojasnila o dolžnikovih dohodih, zato mu je bil poslan poziv za dopolnitev izjave. Dolžnik je nato posredoval lastnoročno napisano izjavo, da preživlja otroke in samega sebe izključno z izposojanjem denarja, v kar je sodišče še dodatno podvomilo, saj v izjavi v premoženjskem stanju otrok ni omenjal. Sodišče je zato dolžnika trikrat vabilo na sodišče zaradi dodatne razjasnitve dolžnikovih navedb in ga opozorilo, da bo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, če se na vabila ne bo odzval (ta so bila vročena dolžnikovemu pooblaščencu), zavrnilo. Ker se dolžnik na vabila ni odzval, je sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

6. Višje sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje strinja. Ker dolžnik v izjavi o premoženjskem stanju družinskih članov ni navedel, v dopolnitvi izjave (listovna številka 80 spisa) pa je navedel, da preživlja otroke z izposojanjem denarja in da nima dohodkov in ima blokiran tekoči račun (pri čemer ni navedel niti starosti otrok, ni pa navajal, da bi prejemal denarno socialno pomoč), je sodišče upravičeno dvomilo v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Še pred pozivom dolžniku, da naj izjavo dopolni, je sodišče vpogledalo v register transakcijskih računov ter ugotovilo, da dolžnik nima odprtega računa (redna številka 30 in 31 spisa), ugotovilo pa je tudi, da je dolžnik kot samostojni podjetnik v letu 2012 imel 31.939,00 EUR dobička (redna št. 29 spisa), zato ne drži očitek dolžnika v smeri, da naj sodišče niti ne bi skušalo samo preveriti dolžnikovega premoženjskega stanja. Ker dolžnik izjave o premoženjskem stanju družinskih članov v postopku niti ni predložil, pa tudi ne drži očitek dolžnika, da sodišče ni imelo podlage zahtevati, da te podatke dolžnik predloži oziroma poda na drug način in da bi jih moralo pridobiti samo. Resničnosti podatkov, katerih dolžnik niti sam ni predložil, sodišče ni bilo dolžno preverjati v uradnih evidencah.

7. Skladno z 29. a členom ZIZ lahko sodišče v izvršilnem postopku opravi narok v vseh primerih, če je po njegovem mnenju to smotrno, poleg tega pa niti četrti odstavek 12. člena ZST-1 izrecno ne izključuje zaslišanja stranke same. Sodišče je dolžnika zato upravičeno vabilo na sodišče zaradi razjasnitve okoliščin v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks. Iz pozivov z dne 3. 11. 2015, 10. 11. 2015 in 26. 11. 2015 na rednih številkah 36, 38 in 39 spisa izhaja, da je sodišče dolžnika trikrat pozvalo, da se zaradi razjasnitve okoliščin glede premoženjskega stanja zglasi na sodišču. Iz elektronskega vpisnika izvršilnih zadev izhaja, da so bili vsi pozivi dolžniku vročeni po pooblaščencu, dopis z dne 10. 11. 2015 in poziv z dne 26. 11. 2015 pa po fikciji tudi dolžniku. Skladno z drugim odstavkom 261. člena ZPP se tudi glede vabila na narok, na katerem se izvede dokaz zaslišanjem strank, če ima stranka pooblaščenca, šteje, da je vabilo stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu, zato višje sodišče ocenjuje, da so bil pozivi dolžniku pravilno vročeni.

8. Ker dolžnik vse do odločitve sodišča prve stopnje ni predložil izjav o premoženjskem stanju družinskih članov ter nasploh podatkov o družinskih članih in ker se tudi ni odzval na pozive sodišča, da te podatke in po potrebi tudi druge podatke poda ustno pri sodišču, dolžnik tudi po presoji višjega sodišča ni izkazal upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks sodišče pravilno zavrnilo.

9. Ker pritožba dolžnika ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).