Jedro

V skladu z določbo 7. člena ZGD je samostojni podjetnik fizična oseba in ne pravna oseba. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršbo po prenehanju dolžnika kot samostojnega podjetnika zoper dolžnika kot zgolj fizično osebo.

Presoja ali gre za takšno terjatev upnika, ki je prešla na dožnika kot zgolj fizično osebo, pa je pridržana prvostopnemu sodišču, da dolžnik uveljavlja ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom se je sodišče prve stopnje izršilni postopek proti dolžniku J.S. s.p. nadaljevalo z dolžnikom J.S..

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Poudarja, da bi moral upnik svojo terjatev priglasiti v stečajnem postopku. Z objavo v Uradnem listu je postal sklep o uvedbi in zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom splošno znano dejstvo. Zato bi moralo tudi sodišče v tej izvršilni zadevi ustaviti izvršilni postopek po uradni dolžnosti, saj dolžnik zaradi stečaja ni več obstajal, o pravnem nasledstvu pa ni mogoče govoriti. Ker upnik v stečajnem postopku ni priglasil terjatve je ta prenehala obstajati. Tudi ni zakonske podlage, da se pozove upnika na spremembo predloga za izvršbo oziroma da se imenuje drugega dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz vsebine njegove pritožbe pa je razvidno, da meni, da je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilen. Zato je trditvena podlaga pritožbe terjala zgolj materialnopravno oceno izpodbijanega sklepa, po uradni dolžnosti pa je moralo pritožbeno sodišče paziti še na to ali morda obstojijo bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP. Teh pritožbeno sodišče ni ugotovilo, pritrdilo pa je tudi pravilni materialnopravni presoji prvostopenjskega sodišča. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 1.9.2004, opr.štev.

III Cp 1375/2004 pojasnilo, da je samostojni podjetnik v skladu z določbo 7. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS štev. 30/93 in naslednji) fizična in ne pravna oseba, kar pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik po zaključku stečaja preneha "le" kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa naprej kot fizična oseba. V konkretnem primeru gre torej le za nastalo pomanjkljivost v označitvi dolžnika, ki jo je mogoče odpraviti in nadaljevati postopek zoper pravilno označenega dolžnika. Prav to pa je pravilno storilo sodišče prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom potem ko je upnik označil ime dolžnika tako, da je izpustil iz navedbe imena oznako s.p., nadaljevalo izvršbo proti dolžniku kot zgolj fizični osebi in ne kot samostojnemu podjetniku. Gre ob povedanem za nadaljevanje pravne subjektivitete dolžnika kot fizične osebe, ki ni terjala ustavitev tega izvršilnega postopka, za katero se zavzema neutemeljeno pritožnik, temveč ukrepanje na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri v primeru ko sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka (v konkretnem primeru prej dolžnik kot samostojni podjetnik) ne more biti stranka, zahteva da se ta pomanjkljivost odpravi. Ker je torej prvotni dolžnik kot samostojni podjetnik prenehal obstajati, je bila z navedbo dolžnika kot zgolj fizične osebe ta pomanjkljivost odpravljena z ustrezno popravo njegovega imena in izpodbijani sklep utemeljeno izdan.

Glede na obrazloženo pa se po drugi strani izkaže kot neutemeljena tudi pritožbena zahteva, da bi moral upnik prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku in izpodbijati sklep o uvedbi in zaključku stečajnega postopka, da bi si zagotovil poplačilo terjatve, kot še zmotno misli pritožnik. Stečajni postopek se je namreč začel in takoj zaključil zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika in ne kot zgolj fizično osebo, ki ni prenehala obstajati. Nadaljevanje postopka zoper dolžnika kot fizično osebo sicer predstavlja okoliščino, ki ima res lahko posledično materialnopravne omejitve v okviru presoje ali je upnikova terjatev prešla iz samostojnega podjetnika na dolžnika, kot fizično osebo. Če pa je dolžnik kot samostojni podjetnik prevzel obveznost, ki ne izvira iz medsebojnega razmerja strank v zvezi s poslovno dejavnostjo samostojnega podjetnika (nastale na primer v zvezi z zasebnimi potrebami dolžnika), potem se ne more uspešno sklicevati na to, da je ni dolžan poplačati tudi potem, ko je bil kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov. V nasprotnem primeru - če gre torej za takšne obveznosti, ki so bile vezane zgolj na dejavnost samostojnega podjetnika oz. so nastale v zvezi s takšno dejavnostjo, pa ne odgovarja za terjatev uveljavljano v tem izvršilnem postopku. Takšno materialnopravno nasledstvo dolžnika za dolgove izbrisanega samostojnega podjetnika namreč preprečujejo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma ureditev stečaja, ki tudi v primeru stečaja nad samostojnim podjetnikom s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka izčrpa njegovo odgovornost za dolgove (primerjaj zlasti določbi 4. člena in 4. odstavka 104. člena ZPPSL). Vendar pa je presoja teh vprašanj vselej pridržana prvostopnemu sodišču, če dolžnik uveljavlja vsebinsko ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55. člena ZPP (da je terjatev s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka prenehala oziroma da ni prešla nanj kot zgolj fizično osebo). Šele ugotovitev o neobstoju materialnopravne legitimacije dolžnika lahko ob ustreznih trditvah pomeni posledično neobstoj tudi procesne legitimacije dolžnika kot zgolj fizične osebe, kar bi šele omogočalo razveljavitev izdanega sklepa o izvršbi.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).