- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 224/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CP.224.2001 Civilni oddelek
Povzetek
- Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode.Sodba obravnava vprašanje, ali je mogoče izdati zamudno sodbo, če iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
- Pogoji za izdajo zamudne sodbe.Sodba se osredotoča na pogoje, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe, zlasti na to, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi.
- Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo.Sodba obravnava tudi vprašanje, ali je zahtevana višina odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo tožnik zahteva, ustrezna in skladna s sodno prakso.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v znesku 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila. Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), sodišču druge stopnje pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Svoj predlog pojasnjuje s tem, da zamudne sodbe ni mogoče izdati, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik v tožbi ne ponuja dokaze o telesnih bolečinah, navaja, da zahteva 50.000,00 SIT za psihične bolečine, pred tem pa pojasnjuje povsem drugo kategorijo škode, intenziteto strahu, neopredeljen je tožnikov zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, še najmanj pa je po mnenju pritožnika jasna zahteva po plačilu 200.00,00 SIT zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Pritožba je utemeljena. Pogoje za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen ZPP. Eden izmed pogojev za izdajo take sodbe je tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V konkretnem primeru tožnik od toženca zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri čemer v tožbi precej podrobno navaja, v kakšnem obsegu in koliko časa je trpel telesne bolečine in kakšne intenzitete so bile, navaja tudi okoliščine v zvezi s trajanjem in intenziteto strahu pred zdravljenjem, v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti ter tudi zatrjevano razžalitvijo dobrega imena in časti. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča v tožbi navedena dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, kljub temu pa utemeljenost tožbenega zahtevka na njihovi podlagi ni podana. Zahtevana višina denarne odškodnine za škodo, ki je tožniku (po oceni zatrjevanih dejstev) nastala, ne ustreza sprejeti sodni praksi oziroma je previsoka in bi zato izdaja zamudne sodbe pomenila kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na zapisano je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.