Jedro

S pogodbo o odstopu terjatve v izterjavo obveznost ne preneha, saj takšna pogodba ne predstavlja spremembe obligacije, ampak le sredstvo njene utrditve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se s p r e m e n i tako, da se ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi. Dolžnika sta dolžna poravnati upniku pritožbene stroške v znesku 16.343,15 SIT v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov in sklep o izvršbi opr.št. I 2000/00425 z dne 8.11.2000 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka. Odločilo je, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kopru. Proti temu sklepu je vložila upnica pritožbo. V pritožbi navaja, da sta upnika vložila ugovor, v katerem sta navedla dejstva, za ta dejstva pa nista predložila nobenih dokazov s katerimi bi ugovor utemeljila. Dolžnika namreč v drugem odstavku ugovora navajata, da terjatev upnika ne obstoji. Ta navedba pa je brez dokazne podlage. Upnik je priložil dokazila o obstoju terjatve, to je kreditno pogodbo sklenjeno med upnikom in sodolžniki E. ter dolžnikoma in odpoved pogodbe in predložil je izpisek iz poslovnih knjig in opominov. V četrtem odstavku ugovora pa dolžnika navaja, da izhaja iz dopisa Banke Slovenije z dne 12.10.2000, da je bila terjatev E. na podlagi pogodbe o odstopu terjatve v izterjavo odstopljena v poplačilo dolga odstopniku, to je upniku. Vendar upnik ne razpolaga s terjatvijo, saj ima odstop terjatve v izterjavo pravno naravo datio pro solvendi. Terjatev upnika do dolžnikov bo ugasnila šele, ko upnik izterjal odstopljeno terjatev (čl. 444/2 v zvezi s čl. 309 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Upnik odstopljene terjatve do 22.1.2001 še ni izterjal. Odstopljena terjatev je bodoča in pogojna, saj bo zapadla šele 1.4.2005, odvisna je od negativnega suspenzivnega pogoja, to je, da ne bo zaobsežena v stečajno maso na podlagi stečajnega postopka, ki se vodi zoper E. pri Okrožnem sodišču v Kopru. Tudi nadaljnja navedba ugovora dolžnikov ne drži, saj se šteje dolg za poravnan šele, ko prispe denarno nakazilo v dobro upnika k APP, pri kateri ima upnik račun. Upniku pa vse do 22.1.2001 ni bilo nakazano nobeno nakazilo za poravnavo zapadle obveznosti dolžnikov. Zato upnik predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne oziroma da ugodi zahtevku upnika. Priglaša pritožene stroške. Pritožba je utemeljena. Pritožba pravilno navaja, da mora biti ugovor obrazložen. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine je ugovor obrazložen kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje (2. odst. 53. čl. in 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V konkretni zadevi sta dolžnika zatrjevala, da terjatev upnika ne obstoji. Za takšno trditev pa nista predložila nobenega dokaza. Dejstvo, da je kreditojemalec sklenil z upnikom pogodbo o zastavi depozita in pogodbo o odstopu terjatve v izterjavo, namreč ne dokazuje, da je terjatev upnika prenehala. V primeru, če dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, kot je bilo v konkretni zadevi po dokazilih, ki se prilagajo ugovoru dogovorjeno, se po 2. odst. 444. čl. ZOR obveznost dolžnika zmanjša ali ugasne vendar šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. S pogodbo o odstopu terjatve v izterjavo obveznost ne preneha, saj ta pogodba ne predstavlja spremembo obligacije, ampak je le sredstvo njene utrditve. Z dokazili, ki sta jih dolžnika priložila ugovoru, zato ne moreta uspešno dokazovati, da terjatev upnika ne obstaja več. Upnik je za obstoj terjatve, ki jo v tem postopku terja, predložil dokazila. Navedbe ugovora in dokazila, ki so ugovoru priložena pa niso takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka tudi, če so resnična. Zato ima pritožba prav, da bi moralo sodišče prve stopnje oceniti ugovor dolžnikov kot neutemeljen, ker ni obrazložen v skladu s 53. čl. ZIZ. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu je pritožbeno sodišče priznalo pritožbene stroške.