Jedro

V skladu z določbo 1. odstavka 71. člena ZIZ je mogoče odložiti izvršbo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, in kateregakoli od osmih pogojev, ki jih našteva zakon v nadaljevanju, ali pa če poleg nastanka znatnejše škode izkaže posebno upravičene razloge za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe. V obrazložitvi sodišče prve stopnje navaja, da dolžnica ni izkazala za verjetno, da bi z izvršbo utrpela znatnejšo škodo v smislu določbe prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. V pritožbi ponavlja, da je zaposlena v zasebnem podjetju, kateremu je bila povzročena velika materialna škoda, zato že od 20.2.1998 ni dobila nobenega izplačila plače; prav tako ne prejema socialne pomoči. V letu 1998 je imela le 124.600,00 SIT prihodkov. Dolžnica skrbi za dva šoloobvezna otroka. Navaja, da bi ji bila z izvršbo povzročena znatnejša škoda.

Sodišče bi moralo po dolžničinem prepričanju šteti tožbo dolžnice kot izredno pravno sredstvo v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ, saj je namen tožbe razveljaviti izvršilni naslov. Poleg tega se dolžnica sklicuje še na 2. odstavek 71. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče predlogu dolžnika za odlog plačila ugodi tudi v drugih primerih, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Kot takšen razlog dolžnica navaja dejstvo, da je bila dne 23.4.1999 razpisana druga javna dražba za prodajo staovanjske hiše v kateri živita tudi dolžničina otroka, zato bodo vsi ostali brez strehe nad glavo. Glede na navedeno dolžnica predlaga, da višje sodišče ugodi njenemu predlogu za odlog izvršbe.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 71. člena ZIZ je mogoče odložiti izvršbo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo ter kateregakoli od osmih pogojev, ki jih našteva zakon v nadaljevanju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da dolžnica ni izkazala za verjetno, da bi z izvršbo z rubežem in prenosom plače pretrpela znatnejšo škodo, saj sama trdi, da podjetje, kjer je zaposlena, ne posluje in ne plačuje plač. Tako ni izpolnjen že prvi od pogojev, ki jih za odlog izvršbe predpisuje 1. odstavek 71. člena. Pritožbeno sodišče pa kljub temu poudarja, da so neupoštevne pritožbene navedbe dolžnice v smislu 1. točke 1. odstavka 71. člena, torej, da naj bi pravda, ki se vodi "pod opravilno številko In 98/00234" predstavljala izredno pravno sredstvo. Dolžnica v predlogu za odlog izvršbe navaja, da gre v omenjeni zadevi za odškodninski zahtevek v zvezi z motenjem posesti, zaradi katerega podjetje, v katerem je zaposlena, ne posluje. Takšen zahtevek pa nikakor ne more predstavljati izrednega pravnega sredstva zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba. Izvršba v obravnavani zadevi je bila namreč dovoljena na podlagi verodostojne listine. Prav tako pa ni pogojev za odlog izvršbe po 2. točki 71. člena ZIZ, saj dolžnica ni navedla nobenih posebno upravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče odložiti izvršbo z rubežem in prenosom dolžničine plače. Kot izhaja iz navedenega, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP - 1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materilano pravo. Zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99, z dne 15.4.1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem ZKP (Ur.l. SFRJ 4/77).