Jedro

Izrek izpodbijanega sklepa ima tako pomanjkljivost, da je nerazumljiv in onemogoča njegov preizkus.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo mejo med zemljiščem s parcelno št. 776/1 k.o. P. last predlagateljice in zemljiščem s parcelno št. 775/2 k.o. P., katere solastniki so nasprotni udeleženci tako, da poteka mejna črta med koordinatami označenimi v skici terenske meritve sodne izvedenke M. K. med točkami A, C in B, kar v naravi pomeni, da meja poteka po kamnitem zidu. Tako določena meja je razvidna iz skice terenske meritve sodne izvedenke M. K., ki je sestavni del sklepa. Vrednost spornega mejnega prostora znaša 500.000,00 SIT, po pravnomočnosti sklepa pa se bo z njim določena meja izvedla v zemljiškem katastru. V točki V izreka sklepa je sodišče poučilo udeležence postopka, da imajo pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa uveljavljati močnejšo pravico v pravdnem postopku. Odločilo je tudi, da so nasprotni udeleženci dolžni povrniti predlagateljici 59.436,00 SIT stroškov postopka, v 15 dneh.

Proti takemu sklepu se pritožuje predlagateljica. Navaja, da se izpodbijani sklep ne da preizkusiti, ker skica terenske meritve sodne izvedenke M. K. ni bila priložena sklepu kot izhaja v točki II izreka sklepa. Trdi, da sta med zemljiščem predlagateljice in zemljiščem nasprotnih udeležencev dva podporna zidova, zato po njenem mnenju ni jasna odločitev sodišča, da meja poteka po kamnitem zidu. V nadaljevanju izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje na podlagi katerega je uredilo mejo po zadnji mirni posesti. Pri tem predlagateljica podaja svojo dokazno oceno, ki po njenem mnenju daje zaključek, da je izkazana predlagateljičina zadnja mirna posest nad spornim mejnim prostorom.

Na pritožbo so odgovorili nasprotni udeleženci.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in tistih na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, katere se v tem postopku smiselno uporabljajo glede na določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Izrek izpodbijanega sklepa ima namreč tako pomanjkljivost, da je nerazumljiv in onemogoča njegov preizkus. Odločitev sodišča prve stopnje v točki II izreka izpodbijanega sklepa, da je meja, ki je določena v točki I sklepa razvidna iz skice terenske meritve sodne izvedenke M. K., ki je sestavni del sklepa, je nejasna in nedoločna ter neizvršljiva. Kaj mora vsebovati sklep o ureditvi meje določa 138. člen ZNP in mora biti tak, da predstavlja podlago za izvedbo geodetskega organa v zemljiškem katastru (3. odstavek 138. člena ZNP). Čeprav je sodišče v točki II izreka izpodbijanega sklepa navedlo, da je določena meja razvidna iz skice sodne izvedenke, ki je sestavni del sklepa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da temu ni tako in skica terenske meritve dejansko ni sestavni del izpodbijanega sklepa, kot to pravilno opozarja pritožnica. Res se v spisu nahaja skica terenske meritve sodne izvedenke M. K., vendar ta ne vsebuje vseh podatkov kot jih zahteva 135. člen ZNP. Iz navedene skice (list.št. 40) ni razviden sporni prostor, še posebej pa ni razvidna sodno določena meja. Poleg tega sodišče meje ni določilo na kraju samem kot to zahteva 135. člen ZNP, ko bi jo moralo tudi označiti s trajnimi mejnimi znamenji, o tem bi se morala napraviti skica z izmeritvenimi podatki, kar vse bi moralo biti sestavni del sklepa o ureditvi meje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje tako ni postopalo, meje ni določilo na kraju samem, s strani sodišča določena meja tudi ni označena v skici, saj ta, kot izhaja iz spisovnih podatkov, niti ni bila izdelana.

Zaradi navedene bistvene postopkovne kršitve, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti v celoti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ter 366. člena ZPP in 37. člena ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti narok na kraju samem (134. in 135. člen ZNP) in na njem tudi določiti mejo. S pomočjo izvedenca geodetske stroke bo moralo opraviti potrebne izmere in napraviti tako skico, iz katere bo razviden sporni prostor kot tudi meja, ki jo je sodišče določilo. Tako določena meja bo torej morala biti natančno opisana v sklepu ter označena v skici, ki bo tudi dejansko morala biti sestavni del sklepa. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na 138. člen ZNP, ki določa, da sodišče, ko uredi mejo, jo tudi označi s trajnimi mejnimi znamenji, pri čemer je skica zamejničena z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa (1 in 2. odstavek 138. člena ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (166. člen ZPP v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP).