Jedro

Če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, za razpis naroka za glavno obravnavo izrecna zahteva pravdne stranke ni (več) potrebna. Sodišče ga namreč mora razpisati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 47443/2013, z dne 4. 4. 2013, v 1. in 3. odstavku v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.702,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 73,19 EUR od 26. 2. 2012 dalje do plačila; - 467,83 EUR od 12. 3. 2012 dalje do plačila; - 413,29 EUR od 26. 3. 2012 dalje do plačila; - 484,90 EUR od 10. 4. 2012 dalje do plačila; - 430,72 EUR od 25. 4. 2012 dalje do plačila; - 214,95 EUR od 12. 5. 2012 dalje do plačila; - 209,42 EUR od 26. 5. 2012 dalje do plačila; - 198,98 EUR od 10. 6. 2012 dalje do plačila; - 208,95 EUR od 26. 6. 2012 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 71,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2013 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo 154,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper citirano sodbo je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo od navedenega predstavlja le položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).

6. Nosilna pritožbena graja sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in jo utemeljuje z navedbo, da za izdajo odločbe brez razpisa naroka niso bili izpolnjeni pogoji po 2. odstavku 454. člena ZPP. Izvedbe naroka sicer res ni zahtevala nobena pravdna stranka. Nobena (od strank) pa tudi ni bila zastopana po pooblaščencu, vsled česar bi ju sodišče prve stopnje na dejstvo, da morata izvedbo naroka izrecno zahtevati, vsekakor moralo opozoriti. Te obveznosti prvostopenjsko sodišče ni izpolnilo. Poleg tega je nekritično sledilo navedbam tožeče stranke, da je s plačili v zneskih 1.373,91 EUR in 1.500,00 EUR pokrivala druge zaostale obveznosti.

7. 454. člen ZPP ureja dve procesni situaciji, ko sodišče v postopku v sporih majhne vrednosti po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Prva takšno ravnanje sodišču prve stopnje dopušča ob ugotovitvi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (1. odstavek), medtem ko ga druga veže na ugotovitev, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (2. odstavek).

8. Sodišče prve stopnje je o predmetnem sporu odločilo sklicujoč se na 2. odstavek. Upoštevaje uveljavljano procesno kršitev je predmet pritožbene presoje zato obstoj pogojev za njegovo uporabo (tj. za uporabo pooblastila brez razpisa naroka odločiti o sporu). Pri tem ni pritožbeno sporno, da v postopku pred sodiščem prve stopnje izvedbe naroka nobena pravdna stranka ni zahtevala.

9. Tožena stranka se je v predmetnem postopku vtoževani terjatvi upirala z navedbami, da je tožeči stranki svoje obveznosti redno poravnavala, tudi gotovinsko. Po prejemu sklepa o izvršbi pa je ugotovila, da je tožeča stranka izvršena plačila prerazporedila na drugega njenega dolžnika (P. I. s. p., ki od 1. 5. 2011 ne posluje več). Slednje je dokazovala s potrdili o plačanih zneskih in pri tem navajala še, da jih omenjeni dolžnik nedvomno ni mogel poravnati, saj ni imel nobenih dohodkov. Priložila je tudi fotokopijo bančnega izpiska.

10. Na tovrstne trditve pa je tožeča stranka odgovorila, da v predmetnem postopku vtožuje obveznosti tožene stranke in ne podjetnika I. P., ter da iz bančnega izpiska, ki ga je v spis vložila tožena stranka, pri plačilih zneskov 1.373,91 EUR in 1.500,00 EUR ni specifikacije računov, temveč je navedeno zgolj, da gre za plačilo zapadlih računov. To (po njenem mnenju) pomeni, da je tožnica z navedenimi plačili zapirala po zapadlosti najstarejše terjatve.

11. Sodišče prve stopnje je glede na opisano trditveno podlago torej pravilno zaključilo, da je dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Upoštevaje, da za trditev, da je s plačili 1.373,91 EUR in 1.500,00 EUR zapirala po zapadlosti najstarejše terjatve, tožeča stranka ni ponudila nobenega pisnega dokaza, pa je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Pritožničin očitek, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo trditvi tožeče stranke o plačilu drugih obveznosti, je vsled obrazloženega utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč verjelo tožeči stranki, ne da bi ta za svojo trditev predložila pisni dokaz. To po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da v predmetnem sporu za izdajo odločbe brez razpisa naroka niso bili izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Očitek kršitve 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je zato utemeljen.

12. Če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, pa za razpis naroka za glavno obravnavo izrecna zahteva pravdne stranke ni (več) potrebna. Sodišče ga namreč mora razpisati. Upoštevaje obrazloženo bi tako torej moralo ravnati tudi sodišče prve stopnje - narok bi v obravnavani zadevi moralo razpisati, ne glede na to, da tožena stranka tega ni izrecno zahtevala. Pritožničine navedbe, da bi prvostopenjsko sodišče toženko, ki v postopku ni bila zastopana po pooblaščencu, skladno z 12. členom ZPP moralo opozoriti na pravico zahtevati izvedbo naroka, pa se v luči takšne ugotovitve ne kažejo kot pravno odločilne. Pritožbeno sodišče je namreč obravnavani pritožbi ugodilo že vsled ugotovljene kršitve 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

13. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje zagrešeno procesno kršitev odpraviti in v ta namen opraviti narok za glavno obravnavo.

14. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14, 10/14 - Odl. US in 48/14.