Jedro

V zvezi z določbo 4. odstavka 24. člena ZBPP je pravilno stališče tožene stranke, da gre pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, s katerim se začne stečajni postopek zoper določenega dolžnika, za smiselno enako situacijo kot pri vložitvi tožbe, posledično pa tudi pri umiku predloga za začetek stečajnega postopka za smiselno enako situacijo kot pri umiku tožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 245/2011-2 z dne 31. 3. 2011 je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju odločil, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi oprostitve stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, določenega s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 506/2011 z dne 17. 3. 2011, zavrne. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 10. 3. 2011 Okrožnemu sodišču v Kranju, organu za brezplačno pravno pomoč, odstopilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V prošnji tožnik navaja, da želi BPP zaradi oprostitve stroškov predujma, kot jih bo določilo sodišče v stečajnem postopku. Prošnji je bil priložen tudi predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je tožnik vložil zoper družbo A. d.o.o., ki ga je pristojno sodišče evidentiralo pod opr. št. St 506/2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pojasni, da se pri presoji pogojev za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in postopkovni (vsebinski) pogoj. Za dodelitev BPP pa morata biti izpolnjena oba pogoja. Sklicuje se na Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB in 23/08, v nadaljevanju ZBPP), ki v 4. odstavku 24. člena določa, da se prosilcu BPP ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za BPP. Pri pregledu spisa opr. št. Bpp 1004/2010 pri toženi stranki in na podlagi poizvedbe na Okrožnem sodišču v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da je tožnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka za družbo A. d.o.o., ki je bil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani voden pod opr. št. St 819/2010. Navedeni postopek je bil s sklepom z dne 17. 2. 2011 ustavljen, ker je tožnik svoj predlog umaknil. Nadalje pojasni, da je v ZBPP sicer določeno, da se prosilcu BPP ne odobri, če se ugotovi, da je prosilec umaknil tožbo kot vlogo, s katero se začne sodni postopek zoper določeno nasprotno stranko. Ker se z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka začne stečajni postopek zoper določenega dolžnika, je tožena stranka upoštevala, da gre pri umiku predloga za začetek stečajnega postopka za smiselno enako situacijo, kot če tožnik umakne tožbo. Ker je tožnik na Okrožno sodišče v Ljubljani ponovno vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka zoper istega dolžnika (družbo A. d.o.o), kljub temu, da je predhodno predlog za začetek stečajnega postopka že umaknil, je bila tožnikova prošnja za BPP zavrnjena.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo, v kateri navaja, da predloga za začetek stečajnega postopka ni mogoče izenačevati s tožbo, saj mora biti za začetek stečajnega postopka predložen dokaz o založitvi stroškov predujma ali odobrena BPP, ki tožniku v zadevi opr. št. St 819/2010 ni bila odobrena in je posledično tožnik umaknil predlog. Meni, da se v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnik zaprosil za BPP po 36. členu ZBPP (nujna BPP), ne more upoštevati 24. člen ZBPP, ter navaja, da je bila v postopku kršena tudi Ustava RS. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala spise in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil na predpisanem obrazcu dne 31. 1. 2011 na Okrožno sodišče v Ljubljani, to pa jo je odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju, ki jo je prejelo dne 14. 3. 2011. Dne 22. 3. 2011 je tožnik vlogo dopolnil in navajal, da želi t.i. nujno BPP po 36. členu ZBPP. Po presoji sodišča tožnikovo stališče, da tožena stranka ni imela podlage za ugotavljanje pogojev za dodelitev BPP, določenih v 24. členu ZBPP, ni pravilno. V 1. odstavku 36. člena ZBPP je določeno, da pristojni organ za BPP, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopku za odobritev BPP, nemudoma odobri BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP), le v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Takšna ureditev pomeni, da se nujna BPP dodeli le v primeru, če organ za BPP ne bi mogel pravočasno odločiti o prosilčevi prošnji in bi ta zaradi tega zamudil rok oziroma pravico opraviti dejanje. V obravnavani zadevi pa je, kot je že navedeno, tožnik prošnjo za BPP vložil dne 31. 1. 2011 in jo z zahtevo, da gre za nujno BPP, dopolnil dne 22. 3. 2011. Odločitev o zavrnitvi prošnje tožene stranke je tožnik prejel dne 1. 4. 2011. V obravnavanem primeru je bil, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, sklep (St 506/2011), s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani tožniku kot predlagatelju stečajnega postopka naložilo plačilo predujma v 15 dneh od prejema sklepa, izdan dne 17. 3. 2011, odločbo o zavrnitvi BPP pa je tožnik prejel dne 1. 4. 2011. Ker je bila odločba o zavrniti BPP sprejeta pred potekom roka za založitev predujma, naloženega z navedenim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in jo je tožnik pred potekom roka tudi prejel, je po presoji sodišča tožena stranka lahko presojala izpolnjevanje pogojev za odobritev BPP, določenih v 24. členu ZBPP.

Po presoji sodišča tudi ni pravilno tožnikovo stališče, da v obravnavnem primeru glede dodelitve BPP predloga za začetek stečajnega postopka ni mogoče izenačevati s tožbo iz 4. odstavka 24. člena ZBPP. Res je sicer, da je v ZBPP določeno, da se prosilcu BPP ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč, vendar je v tem primeru potrebno izhajati iz načel zakonske ureditve ZBPP. V 3. odstavku 11. člena ZBPP je tako določeno, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Drugi (materialni oziroma vsebinski) kriteriji so določeni v 24. členu ZBPP. Tako je tudi po presoji sodišča pravilno stališče tožene stranke, da gre pri vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, s katerim se začne stečajni postopek zoper določenega dolžnika, za smiselno enako situacijo, kot pri vložitvi tožbe, posledično pa pri umiku predloga za začetek stečajnega postopka za smiselno enako situacijo, kot pri umiku tožbe. Ker med strankama ni sporno, da je tožnik na Okrožno sodišče v Ljubljani ponovno vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka zoper istega dolžnika (družbo A. d.o.o.) kljub temu, da je predhodno predlog za začetek stečajnega postopka že umaknil (sklep opr. št. St 819/2010 o ustavitvi postopka z dne 17. 2. 2011, ker je tožnik svoj predlog umaknil), je po presoji sodišča izpodbijana odločba tudi v tem delu pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih tožena stranka navaja.

Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev Ustave RS kot tudi ne kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1).