Jedro

Predlagateljica je polog izvršila pred začetkom stečaja, zato depozit ni del stečajne mase. S položitvijo je obveznost predlagateljice prenehala. Z izjavo upnikov o sprejemu depozita pa je položitev postala tudi dokončna, zato predlagateljica deponiranega zneska ne more več vzeti nazaj.

Pravilnost postavljenih pogojev za prevzem depozita v vsakem primeru bremeni predlagateljico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se iz denarnih sredstev v višini 726.054,62 EUR, ki so bili po sklepu istega sodišča z dne 6. 1. 2014 sprejeti v sodno hrambo, drugi nasprotni udeleženki izplača 168.949,49 EUR in tretji nasprotni udeleženki 557.105,13 EUR. Sklenilo je še, da vsi udeleženci nosijo svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil šesti nasprotni udeleženec, ki se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da postopek ustavi in omogoči vrnitev deponiranih sredstev v stečajni postopek, ki teče zoper M., d. o. o. – v stečaju, podrejeno pa, naj pritožniku iz deponiranih sredstev prizna poplačilo v znesku 107.451,86 EUR.

3. Na pritožbo sta odgovorili druga in tretja nasprotna udeleženka. Obe predlagata njeno zavrnitev in pritrjujeta razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je potem, ko je sklep z dne 6. 1. 2014, s katerim je dovolilo predlagani depozit, postal pravnomočen, moralo tokrat preveriti, kateri od nasprotnih udeležencev je izpolnil pogoje, ki jih je za prevzem depozita določila predlagateljica. To je storilo, svojo odločitev pa je v izpodbijanem sklepu tudi pregledno in pravilno pojasnilo.

6. Pritožnik sodišču prve stopnje prvenstveno očita več procesnih kršitev, vendar neupravičeno. Sodišče je smelo odločiti brez naroka, ki v postopku sodnega depozita ni obvezen. Za odločitev so zadoščali predloženi listinski dokazi, sicer pa ta postopek ni namenjen „obravnavanju spornih zadev“, kot si zmotno razlaga pritožba. Listini,(1) na kateri se sklicuje pritožba, za odločitev nista bili relevantni in se izpodbijani sklep nanju ne opira. Poleg tega je sodišče po razveljavitvi sklepa z dne 30. 1. 2015 vsem udeležencem postopka omogočilo(2), da se izjavijo o navedbah in dokazih drugih udeležencev. Pritožnikova pravica do obravnavanja v postopku zato ni bila okrnjena. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pravilno povzelo vsebino uporabljenih dokazov, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo, tako da jo je vsekakor mogoče preizkusiti. Očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) zato niso podane.

7. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo prekiniti postopek zaradi stečaja in odprtih pravdnih postopkov v zvezi s pritožnikovo terjatvijo. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjem sklepu pritožbenega sodišča, se v tem postopku ne odloča o obstoju terjatev posameznih udeležencev niti o uveljavitvi njihovih ločitvenih pravic v zvezi s terjatvijo trinajstega nasprotnega udeleženca do predlagateljice. Ta namreč ni zahtevala od sodišča, naj odloči, ali so nasprotni udeleženci upravičeni do izplačila sodnega depozita,(3) ampak je sama določila pogoje za prevzem depozita. Predlagateljica je polog izvršila pred začetkom stečaja, zato depozit ni del stečajne mase. S položitvijo je obveznost predlagateljice v skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (OZ) prenehala. Z izjavo upnikov o sprejemu depozita pa je položitev postala tudi dokončna, zato predlagateljica deponiranega zneska ne more več vzeti nazaj (tretji odstavek 305. člena OZ), kot si zmotno razlaga pritožba.

8. Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da izpolnitev ni bila pravilna, češ da bi predlagateljica namesto položitve morala plačati trinajstemu nasprotnemu udeležencu ali vsaj pritožniku, ki mu je bila terjatev odstopljena v zavarovanje. Pravilnost postavljenih pogojev za prevzem depozita v vsakem primeru bremeni predlagateljico. To pomeni, da se pritožnik v tem postopku ne more sklicevati na svojo zatrjevano pravico do prednostnega poplačila. Iz istega razloga niso upoštevni pritožbeni očitki o napačni uporabi materialnega prava, češ da bi sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati pravila stvarnega, stečajnega in izvršilnega prava. Sicer pa je sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 1. 2014 o dovolitvi depozita pravnomočen in so tudi zato brez pomena pritožbene trditve, da so v sklepu določeni pogoji nedopustni in da bi sodišče moralo predlog zavrniti.

9. Kot že navedeno, je dolžnik po prvem odstavku 306. člena OZ s položitvijo dolgovane stvari prost svoje obveznosti takrat, ko stvar položi; po četrtem odstavku istega člena tedaj nehajo teči tudi obresti. Sodišče prve stopnje je torej višino terjatev nasprotnih udeležencev pravilno ugotavljalo na dan položitve 14. 1. 2014, ko je prenehala zamuda predlagateljice. Ker je bil predlog delno umaknjen, je odveč pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo terjatve davčnega organa. Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni pomisleki o višini terjatve druge nasprotne udeleženke. Ker že sama (celotna) terjatev tretje nasprotne udeleženke presega višino depozita, je jasno, da porazdelitev plačila iz deponiranih sredstev med drugo in tretjo nasprotno udeleženko ne posega v pritožnikov položaj oziroma vrstni red, zato za pritožbo v tem delu niti nima pravnega interesa.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. V nepravdnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP). Poleg tega je pritožnik s pritožbo propadel, zato ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Gre za prilogi B 50 in B 53. Pritožba omenja tudi red. št. 70 in 74; prva ni vloga, ampak zapisnik o naroku z dne 17. 12. 2014, z drugo vlogo pa se je pritožnik očitno seznanil ob pregledu spisa, kot je sam navajal v svoji pritožbi z dne 16. 2. 2015 (l. št. 208).

Op. št. (2): sklep z dne 1.10. 2015. Op. št. (3): Samo v tem primeru mora sodišče, če pride do spora med udeleženci, postopek prekiniti in udeležence v skladu z 9. členom ZNP napotiti na drug (pravdni ali upravni) postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja.