Jedro

Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku za izdajo izpodbijanega akta (52. člen ZUS-1), česar tožnica v tožbi niti ne zatrjuje. Razloge, ki jih šele sedaj navaja v tožbi, bi torej morala navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Agencije za energijo, št. 451-15/2019-12/628 z dne 17. 7. 2020. Z navedenim sklepom je bila ustavljena upravna izvršba, dovoljena s sklepom Agencije za energijo, št. 521-7/2007-30/EE-28 z dne 24. 10. 2011, in odločeno, da v postopku izdaje sklepa niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je bil sklep Agencije za energijo z dne 17. 7. 2020 izdan na podlagi prvega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)1 zaradi ugotovitve, da je družba Elektro S. d. d. dne 27. 9. 2012 izpolnila obveznost priklopa merilnega mesta št. ..., ki ji je bila naložena z odločbo z dne 23. 11. 2007. Vendar pa je omenjena družba 9. 7. 2020 obvestila Agencijo za energijo, da je bilo to merilno mesto ponovno odklopljeno po preteku časa, določenega za izpolnitev pogojev za stalno priključitev merilnega mesta. Pojasnila je namreč, da ni pogojev za izvedbo stalne priključitve, saj v objektu niso bile opravljene meritve elektroinštalacij in ni bila sklenjena pogodba o nakupu in prodaji električne energije za to merilno mesto. Tako za izvedbo meritev kot tudi za sklenitev pogodbe sta se zavezala tožnica in ....

3. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ne ugovarja ugotovitvam Agencije za energijo o dne 27. 9. 2012 opravljenem priklopu na merilno mesto in naknadni spremembi lastništva parcel s številkama 530/35 in 530/14 (obe k.o. ...), na katerih je to merilno mesto (tožnica ni več lastnica navedenih parcel). Menila je še, da tožnica v prošnji za BPP le posplošeno navaja, da ji je Elektro S. d.d. nezakonito odklopil gospodarsko elektriko.

4. Glede na navedeno dejansko stanje je tožena stranka ocenila, da je do ponovnega odklopa merilnega mesta prišlo v drugem postopku, saj tožnica v določenem roku ni izpolnila svojih obveznosti v zvezi s stalno priključitvijo tega merilnega mesta na distribucijsko omrežje. Zato je ob upoštevanju 24. člena ZBPP presodila, da tožnica s tožbo zoper sklep z dne 17. 7. 2020 očitno nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

5. Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila tožbo, v kateri je uvodoma pojasnila, da se priklopi in odklopi merilnih mest izvajajo na podlagi delovnih nalogov in obrazcev, v katerih je treba navesti določene podatke. Navaja, da je bil sklep Agencije za energijo z dne 17. 7. 2020 izdan na podlagi lažne prijave direktorja družbe Elektro S. d. d., zaradi česar naj bi bila protizakonito in protiustavno ustavljena dovoljena izvršba. Pojasnjuje, da zanjo še vedno velja pogodba o dobavi električne energije, ki je bila z navedeno družbo sklenjena 6. 6. 2005. Tožnica trdi, da ni prišlo do ponovnega ali začasnega priklopa, zaradi česar ni kriva za ponovni odklop. Predlaga ogled na kraju samem in zaslišanje .... Sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in ugoditev prošnji za BPP, podrejeno pa vrnitev zadeve v ponoven postopek drugemu organu za BPP.

6. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9. Neposredno odločilen razlog za odločitev tožene stranke je ugotovitev Agencije za energijo v sklepu z dne 17. 7. 2020, da je zavezanec v upravni izvršbi 27. 9. 2012 izpolnil svojo obveznost ponovnega priklopa tožničinega merilnega mesta na distribucijsko omrežje. Navedeni ugotovitvi Agencije za energijo tožnica v prošnji za BPP ni ugovarjala.

10. Ob takem stanju stvari je tožena stranka presodila, da tožnica v zadevi očitno nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo zoper navedeni sklep. Njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je torej zavrnila zaradi neizpolnitve pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji namreč upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.2

11. To presojo pa organ za BPP (tožena stranka) opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, namreč ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s tožbo; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

12. Zato bi morala tožnica dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (torej prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno (140. člen ZUP). Na tak način bi po presoji sodišča že v upravnem postopku morala pojasniti, zakaj se ne strinja z okoliščinami, na katerih temelji sklep Agencije za energijo z dne 17. 7. 2020. Že v okviru postopka pred toženo stranko in ne šele v tožbi bi torej morala določno trditi, "da do ponovnega ali začasnega priklopa ni prišlo, zaradi česar ni kriva za ponovni odklop (merilnega mesta)".

13. Skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Zato omenjene tožničine tožbene navedbe, s katerimi nasprotuje ugotovljenem dejanskem stanju, predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri odločanju ne more upoštevati. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku za izdajo izpodbijanega akta (52. člen ZUS-1), česar tožnica v tožbi niti ne zatrjuje. Razloge, ki jih šele sedaj navaja v tožbi, bi torej morala navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh.

14. Navedeno procesno dejansko stanje sicer narekuje uporabo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, v katerem je izrecno določeno, da lahko Upravno sodišče odloči brez glavne obravnave tudi, „če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1)3 ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev“ (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Vendar pa je Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 22/2020 presodilo, da je navedena zakonska določba protiustavna, saj gre za nedopustno izjemo od glavne obravnave (17. točka obrazložitve).

15. Zato je sodišče dne 21. 12. 2020 opravilo glavno obravnavo ob upoštevanju prekluzij iz 52. člena ZUS-1 in v okviru dokaznega postopka pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo. Zavrnilo pa je izvedbo predlaganih dokazov z opravo ogleda na kraju samem in zaslišanjem ..., pravnice Agencije za energijo ... (predlog za njeno zaslišanje je tožnica podala v vlogi z dne 7. 12. 2020, list. št. 30) ter direktorja družbe SODO d. o. o. in odgovorne osebe Ministrstva za infrastrukturo (predlog za njuno zaslišanje je tožnica podala v elektronski pošti z dne 17. 11. 2020, list. št. 22). Ob upoštevanju procesnega dejanskega stanja, ko tožnica v upravnem postopku ni določno trdila, da ni nastopila odločilna okoliščina, na kateri temelji sklep Agencije za energijo z dne 17. 7. 2020, navedeni dokazi namreč niso pomembni za odločitev.

16. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Glasi se: "Upravna izvršba se po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, ali če upravičenec zahtevo umakne oziroma če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen." 2 Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009). 3 Ta določa: „V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.“